Pod drobnogledom: Jelšingrad

Pod drobnogledom: Jelšingrad

torek, 26. julij 2022

»Za ljubezen sem te ustvaril, za ljubezen te ohranjam,« je nad vhodni portal dvorca Jelše, znanega tudi kot Jelšingrad, zapisal Rudolf Gödel Lannoy, njegov nekdanji lastnik in človek, ki je morda med najbolj zaslužnimi za današnjo podobo stavbe. Po dolgoletni službi avstroogrskega konzula je Gödel Lannoy po vrnitvi v Slovenijo dvorec v družinski lasti napolnil z zbirko predmetov, starin, ki jih je nakopičil na potovanjih po Bližnjem vzhodu, dvorec pa prezidal v arabsko-mavrskem slogu. Umetnostni zgodovinar France Stele popisuje, da je zbirka predmetov, ki jih je bilo nekdaj moč najti v Jelšingradu, obsegala tudi izbor orientalskega orožja, živalske mumije in druge egiptovske starine ter figuralne rezbarije različnih plemen.

Kar je Jelšingrad postal in zaradi česar je danes najbolj poznan, se je torej zgodilo šele s prenovo in prezidavo v 19. stoletju. Sicer prva posredna omemba dvorca na tem mestu datira v 15. stoletje, ko se ta omenja pod imenom Erlach, gotove dokaze o njegovem obstoju pa najdemo v 17. stoletju, ko dvorec preide v roke novopečenega grofa Žige Gaisruicka. Prvo večjo obnovo je dvorec dočakal v 18. stoletju, ko so ga preuredili v baročnem slogu in znatno razširili. Ob prizidavah je bil posodobljen še osrednji trakt in v njegovem nadstropju urejena reprezentančna avla. Dvorec je bil obdan s parkom, na robu dvorišča pa so stale alegorične figure štirih letnih časov, ki so danes shranjene v Kulturnem domu Šmarje pri Jelšah. V 19. stoletju je prešel v roke rodbine Gödel, ki ji je pripadal tudi zgoraj omenjeni Rudolf Gödel Lannoy.

V času med obema vojnama je v dvorcu delovala družba Jelšingrad, ki se je ukvarjala s predelavo in prodajo lesa. Med vojno je v njem deloval nemški center za obvezno mladinsko delo pred vpoklicem v vojsko (t.i. Arbeitdienst), po vojni pa je dvorec preživel nekaj sprememb namembnosti, ki sovpadajo z usodami številnih drugih dvorcev po Sloveniji – najprej je bil v njem urejen prevzgojni dom, nato pa dom za stare. Nekje od začetka 2. svetovne vojne do potresa je iz dvorca izginila vsa oprema in trudoma nabrana zbirka predmetov Gödel Lannoya. Viri kot dva izmed najpomembnejših ostankov, ki v stavbi še ostajata, navajajo orientalsko okrašen strop v mavrski dvorani in pa veliko fresko v osrednji avli. Leta 1974 je območje prizadel potres, v katerem je bil Jelšingrad pošteno poškodovan, do obnove pa ni nikoli prišlo. Do nedavnega je Jelšingrad vztrajal v polruševinskem stanju, časnik Delo pa je lani (2021) takole navajal dejstva o lastništvu dvorca: »Dvorec je država leta 1989 prodala Georgu Zečeviću in Dimitriju Djokiću. Danes je devetdeset odstotkov dvorca v lasti Zečevićevih dedičev. Deset odstotkov si v enakih deležih delijo trije domači lastniki, med njimi tudi mati Damjana Gobca, zastopnika Golf kluba Jelšingrad. Golf klub toži občino za 1,65 milijona evrov zaradi prekinjene najemne pogodbe za zemljišča okoli dvorca, kjer so nekoč igrali golf.« Tudi sicer je ideja o golf centru dolgo odmevala po občinskih hodnikih in po tem, ko je nedavno v medijih zakrožila novica, da dvorec Jelšingrad vendarle čaka vsaj delna prenova, je golf ostal del predlaganega programa.

Optimistični usodi dvorca botruje to, da je spomladi Občini Šmarje pri Jelšah uspelo postati 100-odstotna lastnica dvorca. Prej je vsakršen poskus obnove, pa tudi odprodaje dvorca, preprečevalo deljeno lastništvo, pri katerem je prihajalo do nesoglasij med štirimi lastniki. K uresničitvi načrtov za obnovo dvorca, ki so jih pripravili na celjskem ZVKD (med najbolj zaslužnimi je Lucija Čakš Orač, konservatorka in dolgoletna ‘ambasadorka’ dvorca) je kot sofinancer pristopilo tudi Ministrstvo za kulturo. Projekt obsega rekonstrukcijo dvorca in oblikovanje treh digitalnih turističnih produktov: Doživetje zgodovine dvorca, Grajska poroka in Igra golfa – pitch and putt. Jelšingrad torej brez golfa ne more. Lani decembra so po potresu v Petrinji, ki je prizadel tudi Jelšingrad, že stekla delna obnovitvena dela, zdaj pa naj bi še zaprli streho in stavbo statično sanirali, da bi preprečili njeno prihodnje propadanje. Projekt bo stal 1.637.170 evrov, ministrstvo bo zagotovilo 1.064.521 evrov, od tega 528.870 v prihodnjem letu in 535.651 evrov v letu 2024. Občina Šmarje pri Jelšah bo za izvedbo projekta zagotovila 572.648 evrov, in sicer 34.140 evrov letos, preostanek pa do leta 2025.

Upajmo, da bomo takrat lahko poročali o uspešni in učinkoviti prenovi ter novem življenju tega sijajnega in nenavadnega slovenskega spomenika stavbne dediščine.

Viri:

https://www.smarje.si/objava/655925

https://www.smarje.si/objava/81746

https://www.delo.si/lokalno/stajerska/obcina-smarje-pri-jelsah-v-odkup-dvorca-jelsingrad/

https://novice.si/page/dvorec-jelsingrad-okolico-ze-urejajo-sledi-obsezna-obnova/

Jelše (Erlachstein)

http://www.slovenijanadlani.si/jelsingrad/

https://situla.gov.si/SI_INDOK_ZAP_z001-0828.html

Miloš Kosec: Jelšingrad, domači eksot

Fotografije: Wikipedija, ZVKDS

Radi bi vam poslali pismo!

Kajžin novičnik: praktični nasveti, zanimive nepremičnine, dobre prakse.