Domov

BIO, ki so ga kot bienale oblikovanja prvič organizirali leta 1963, je najstarejši in eden izmed najbolj uveljavljenih evropskih kulturnih bienalov.

Na Kajžina tri vprašanja o prenovi tokrat odgovarjajo Matej Peneš, Andrej Zonta in Blaž Jamšek iz biroja BAAM arhitekti.

Elementi, ki bi pričali o nekdanji rabi stavbe, so skoraj povsem izginili, tako da jih ni bilo mogoče ohraniti ali na novo vpeti v obnovo, vendar pa je stavba sama s kakovostno gradnjo in arhitekturno vrednostjo še vedno ponujala dobro izhodišče za predelavo.

Platforma Kajža – stičišče za prenovo in trajnostno bivanje – na Kraterju gostuje s serijo mesečnih dogodkov s skupnim naslovom Hiša plava proti toku.

Tudi v gradbeništvu je konoplja material, po katerem v želji po sonaravni gradnji in prenovi posega čedalje več načrtovalcev. Eden izmed zanimivejših načinov uporabe konoplje v gradbeništvu predstavlja biokompozitni material, ki ga žargonsko imenujemo konopljin beton.

Hiša Radovna v Triglavskem narodnem parku od zunaj ohranja večino značilnosti tamkajšnjih tradicionalnih hiš, v notranjosti pa je doživela celovito prenovo.

Zdi se, da se človeštvo vsake toliko, ne po naključju, ove, da je živež tudi strateško orožje in da je samooskrba v negotovih časih najbolj gotova nit preživetja. (»Vsak čas bomo vsi lazili po grmovju za hrano,« me samo napol za hec zbode prijateljica.)

Prof. dr. Živa Deu je ena izmed oseb, ki so za prepoznavnost lokalne stavbne dediščine in promocijo prenove naredile največ. Prva redna profesorica na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo je v času svojega aktivnega ukvarjanja s temo arhitekturne dediščine napisala nebroj knjig in priročnikov, sodelovala v številnih strokovnih skupinah in vodila številne projekte. Obnavljala in prenavljala je tudi kot projektantka v praksi.

V aprilu na Kraterju začenjamo s serijo mesečnih dogodkov s skupnim naslovom Hiša plava proti toku.