Pod drobnogledom: Dvorec Slivnica
petek, 28. januar 2022
Dvorec Slivnica je leta 2016 dobil novega lastnika, ruskega podjetnika Aleksandra Komolova, ki je stavbo s pripadajočim zemljiščem kupil za okoli 180.000,00€. Dvorec se skoraj vse od tedaj prodaja – če vas nakup zanima, si oglas lahko ogledate tukaj: https://www.nepremicnine.net/nepremicnine.html?id=6437039
Morda takoj opazite, da je cena bistveno višja od tiste, po kateri je posest kupil Komolov. Se je na dvorcu kaj bistvenega spremenilo? Je prišlo do investicije, ki bi upravičila višanje cene, do bistvene prenove ali oživitve dvorca? Žal ne. Že hiter pogled proti dvorcu Slivnica zadošča za spoznanje, da je ta še zmerom prepuščen propadu in je morda v najslabšem stanju kot kadarkoli prej. Čeprav je prepoznan kot kulturni spomenik lokalnega pomena, je njegovo stanje katastrofalno, lastništvo pa v zasebnih rokah, ki očitno nimajo resnih namenov za vzdrževanje objekta. Jasno je, da je bil dvorec kupljen z namenom špekulativne investicije, ali pa vsaj kot sredstvo za vezavo kapitala v nepremičnini. Vse to na račun stavbe, katere vrednost za lokalni prostor je neprecenljiva.
Dvorec Slivnica je bil zgrajen v poznem 14. stoletju v bližini nekdanjega slivniškega gradu, ki je stal na bližnjem griču. Prva pisna omemba novega dvorca sega v leto 1378, vse pogosteje pa se v pisnih virih pojavlja od sredine 15. stoletja naprej, ko so tam živeli gospodje s Kleka (Kleh, Klöch). Prvo večjo dozidavo je dvorec doživel pod hrvaškim plemičem Jurijem Koloničem, ki se je na posestvo priselil konec 15. stoletja, po turških vpadih leta 1532 pa je stavbo obnavljal tudi njegov sin Seifrid. Takrat je dvorec dobil svojo podobo s štirimi enonadstropnimi trakti in štirimi vogalnimi stolpiči. Še posebno izstopajoč je severovzhodni stolpič, ki je bistveno višji od ostalih in okrašen s konzolnim balkonom. Iz rok Koloničev je dvorec v 17. stoletju zaradi dolgov prešel v roke Herbersteinov, ki so bili njegovi lastniki vse do 1738. Novo prezidavo je dvorec doživel šele v 19. Stoletju pod grofom in cesarskim svetovalcem Klemnom Brandisem, ki je sezidal tudi kapelo Marijinega spočetja in jo s hodnikom povezal z osnovno stavbo. Do konca druge svetovne vojne so se lastniki večkrat zamenjali, po vojni pa je bil dvorec podržavljen.
V dvorcu je med leti 1945 in 1990 deloval vzgojni dom, v njem so bile nastanjene tudi vojne sirote. V šestdesetih se je dom preoblikoval v vzgojni zavod odprtega tipa za dečke med 15. in 18. letom. Zaradi velikih stroškov vzdrževanja in sprememb na pedagoškem področju je dvorec leta 1990 ob zgraditvi nove stavbe za vzgojni zavod ostal prazen in brez namembnosti. Kljub temu, da je bill eta 1992 prepoznan kot kulturni spomenik, se glede njegove prenove ali oživitve v tridesetih letih ni premaknilo kaj dosti. Leta 2013 je dvorec opustošil podtaknjen požar, zaradi nevzdrževanja pa je že trideset let izpostavljen vremenskim vplivom in vandalizmu. Posamezni poskusi lokalnih oblasti in zavzemanje stroke, da bi se v zvezi z dvorcem stvari obrnile na bolje, niso obrodili sadov. Kot možnost rešitve je leta 2016 na prizorišče vstopil že omenjeni podjetnik Komolov, za katerega pa vzdrževanje dvorca ne predstavlja prioritete. Po nekaterih virih naj bi podjetnik že večkrat plačal kazen, ki mu jo je naložila inšpekcija zaradi slabega gospodarjenja, vendar zaradi tega ni spremenil pogojev prodaje ali poskusil vlagati v dvorec.
Kot smo pisali že v prispevku o dovrcu Turnišče, je ena izmed možnosti za odkup dvorca tudi organiziranje skupnosti in zbiranje sredstev manjših investitorjev. Takšna pobuda se v zvezi z dvorcem Slivnica zaenkrat še ni pojavila. In tudi, če bi se – izjemno visoka odkupna cena predstavlja le delež investicije, v katero bi bilo potrebno prišteti še stroške obnove, ti pa so zaradi skoraj tridesetletnega zdržnega propadanja dvorca prav tako izjemno visoki.
Kakšne so v resnici možnosti za reševanje dvorca Slivnica? Kakšno vsebino bi lahko v njem naselili, najbrž najlažje opredeli lokalna skupnost. Omenjeni oglas na nepremičninskem portal navaja, da je tu veliko potenciala za turistično ali hotelsko dejavnost. Ali bo dvorec Slivnica po sedmih stoletjih svojega obstoja doživel preporod ali propad, pa bo pokazal čas. Tega pa ni več veliko.
Viri:
Črnko, Tamara. Predlog prenove dvorca Slivnica, projektna naloga. FGPA Maribor, 2015.
Kupil dvorec in ga pustil propadati, zdaj ga prodaja za skoraj štirikrat toliko. Maribor info, 21.11.2019
Rogina, Anka in Hriberšek Vuk, Nina. Dvorec Slivnica. Kamra.
https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/dvorec-slivnica/
Toplak, Damijan. Ni denarja, slivniški dvorec bo še naprej propadal. Večer, 16.2.2020
https://www.vecer.com/maribor/aktualno/ni-denarja-slivniski-dvorec-bo-se-naprej-propadal-10128546
