Pod drobnogledom: Grad Turnišče
Muzej neuspehov?
torek, 07. december 2021
Kaj storiti z velikimi, tipološko zastarelimi, energetsko neustreznimi in statično nevarnimi stavbami gradov in dvorcev po Sloveniji, je vprašanje, na katerega do sedaj še nismo uspeli ponuditi prepričljivega odgovora. Kljub temu, da stavbe, zaščitene kot spomeniki državnega ali lokalnega pomena, predstavljajo izjemen gradnik prostorske identitete ter so nenadomestljiv akter v zgodovinskem življenju okoliškega prostora, je dejstvo, da jih je danes zahtevno napolniti z ustrezno vsebino. Deloma zato, ker njihove obnove predstavljajo finančni zalogaj, nad kakršnim ne državna in ne lokalna oblast navadno nista navdušeni, sanacije in revitalizacije pa zato po prioritetni listi zdrsnejo do večnega zadnjega mesta, deloma pa tudi zato, ker za vsebino posameznih stavb ni prave ideje. Ena izmed bolj nenavadnih – ali pa nenavadno prebojnih, kakor vzamemo – je gotovo tista, po kateri bi v dvorcu Turnišče pri Ptuju uredili Muzej uspehov Slovenije (MUS).
Dvorec Turnišče stoji na južnem bregu reke Drave, le streljaj od središča zgodovinskega Ptuja. Kot mnoge druge stavbe gradov in dvorcev po Sloveniji tudi Turnišče zadnjih nekaj desetletij pospešeno propada. Lokalna skupnost vzdržuje in oživlja grajski park, vendar pa je samo poslopje v stanju, ki bi pred začetkom razvijanja novega programa zahtevalo celovito sanacijo. Dvorec je trenutno v lasti Občine Ptuj, na katero je država s sklenitvijo neodplačanega prenosa prenesla lastništvo leta 2013, obenem pa jo obvezala, da naroči pripravo konservatorskega načrta in najde možnosti za oživitev dvorca. Konservatorski načrt je bil zares izdelan, vendar pa se v zvezi z obnovo skoraj devet let za prenosom lastništva ni premaknilo še skoraj nič, saj naj bi bili stroški za obnovo dvorca preveliki za lokalni občinski proračun. Pred nekaj leti je v javnosti zakrožila vest, da se občina celo poigrava z mislijo, da bi dvorec državi vrnila. Kaj bi to lahko pomenilo za njegovo prihodnost? Najbrž ne prav veliko, saj je odločnosti za njegovo obnovo očitno premalo.
Prva pisna omemba dvorca sega v leto 1441, ko ga je po smrti Friderika Ptujskega podedovala Ana grofica Schaunberg. Prvotni dvorec je bil verjetno le nekoliko večja lesena utrdba, ki pa so jo nato pregradili v večji grad Pogrenje. Dvorec je skozi dve stoletji romal iz rok ene v roke druge rodbine: najprej k Szekelyjevim iz Ormoža, nato k Idungspeugom, Herbersteinom, Thurnom. Okoli leta 1680 je tako grad pod Thurni doživel prvo prenovo oziroma prezidavo. Iz tega časa verjetno izvira tudi današnje ime: grad je pridobil veliko število stolpičev, ki naj bi ponazarjali rodbino Thurnovih. Glede natačnega izvornega števila stolpičev se strokovnjaki ne strinjajo: njihova količina glede na vir variira nekje med sedemnajst in petdeset. Po tem, ko je vnuk prvotne Thurnove lastnice graščino izgubil zaradi dolgov, so se lastniki do druge svetovne vojne znova menjali vsakih nekaj desetletij. Po vojni je bil v dvorcu urejen zbirni center za vojne sirote, kasneje pa sta bila v njem urejeni poljedelsko-živinorejska šola in pa kobilarna Turnišče. Po ukinitvi obeh dejavnosti v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je dvorec ostal brez vsebine. Leta 1987 ga je prizadel velik požar, po katerem pa je bil restavriran, a je kljub temu ostal prazen. Leta 1999 je od občine prešel v last države oziroma Ministrstva za kulturo, nato pa Ministrstva za šolstvo, saj naj bi z njim upravljal Šolski center Ptuj. Kmalu zatem se je država odločila Turnišče prodati, nato pa si znova premislila in ga podarila občini.
Po vnovični pridobitvi dvorca leta 2014 je občina Ptuj obravnavala različne predloge za njegovo rabo. Na prvem mestu je pristal tisti, po katerem bi se v dvorec preselila Biotehniška šola Ptuj, ki si tja že dalj časa želi (zato je na neki točki dvorec tudi prešel pod Ministrstvo za šolstvo). Drugi predlog pa je slavni MUS. Pobudnik ideje o Muzeju uspehov Slovenije je Samo M. Strelec, lokalni entuziast, ki si že leta prizadeva, da bi se na Turnišču kaj zgodilo. Leta 2012 je iskal somišljenike, ki bi skupaj z njim grad odkupili: ko je država takrat dvorec prodajala, je namreč izračunal, da bi lahko 2012 ljudi zbralo kupnino, če bi vsak prispeval le 600€. A ni mu uspelo, saj je nato 2013 Turnišče prešlo v roke občine – Strelec pa je prav zato (neuspešno) kandidiral za župana. Je tudi pobudnik in režiser gledališke predstave Pita, ki je bila napisana posebej za grad Turnišče, ta pa je tudi glavni dogajalni prostor dram). Kljub glasnim pobudam in konsistentnemu trudu dela zaenkrat še niso stekla. Ne glede na to, kaj se bo s Turniščem na koncu zgodilo – ali bo postal šola, muzej ali kaj drugega – pa je dejstvo, da danes prej kot o slovenskih uspehih govori o neuspehih.
Glede na to, da je v objektu šola nekoč že delovala, bi bilo nadvse smiselno razmisliti o tem, da bi se podoben program vanj znova umestilo – sploh glede na izkazano namero s strani Biotehniške šole na Ptuju. Med izobraževalnimi programi, ki jih šola ponuja, so tudi okoljevarstveni tehnik, kmetijsko podjetniški tehnik, vrtnar in gastronom/hotelir. Morda pa bi ob ustrezni podpori tako občinskih kot državnih sredstev dvorec namesto šole s klasičnimi učilnicami lahko postal vizionarska ustanova, eksperimentalni poligon, kjer bi mladi upi hotelirstva, vrtnarstva in kmetijskega podjetništva preizkušali svoje znanje in ideje na resničnem, otipljivem izzivu? Pod budnim strokovnim očesom odgovornih konservatorjev, z več motivacije in manj birokratizacije bi bilo morda možno tudi to.
V odloku, s katerim sta grad in park Turnišče razglašena za kulturni spomenik državnega pomena, beremo, da je (med drugim) »zavarovano območje namenjeno povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika«. Pričevalnosti spomenika je zares vsak dan večja: z vsakim odpadlim zidakom in vsako luknjo v strehi namreč bolj glasno pričuje o tem, kakšen odnos do arhitekturne zapuščine imajo tisti, ki jim je bila stavba zaupana v varstvo.
Napisala: Ajda Bračič
Viri:
Cevc, Emiljan. »Vedute slovenskih krajev z začetka XVIII. Stoletja«. Kronika: Časopis za slovensko krajevno zgodovino, 7/2, 1959, str. 80
Gradovi Slovenije: Dvorec Turnišče
https://gradovislovenije.si/project/dvorec-turnisce/
Kmetec, Dženana. »Grad Turnišče: je res problem 10.000 evrov, ali je namen le nalaganje Orešku?«. Štajerski tednik, 06.01.2020
Milošič, Franc. »Grad Turnišče pri Ptuju je prišel z dežja pod kap«. Delo, 13.04.2017
https://old.delo.si/novice/slovenija/grad-turnisce-pri-ptuju-je-prisel-z-dezja-pod-kap.html
M.K.. »Ptujska občina razmišlja, da bi grad Turnišče vrnila državi«. MMC, 27.10.2019
Mohorko, Anja. Dvorec Turnišče in problematika njegove rabe. Diplomsko delo. (2014) Maribor: Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru
Odlok o razglasitvi gradu in parka Turnišče za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 81/99, 55/02, 54/03 in 16/08 – ZVKD-1)
http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ODLO269
Rak, Peter. »Samo M. Strelec, režiser, ki bo zaradi gradu kandidiral za župana«. Delo, 30.06.2014
Naslovna fotografija: visitptuj.eu