Tradicionalne strešne kritine

Tradicionalne strešne kritine

sobota, 15. januar 2022

Streha s svojo obliko, naklonom, materialom in barvo bistveno zaznamuje celotno podobo stavbe. Obenem je streha ena izmed prvih točk, ki se jih lotimo ob prenovi stare hiše, saj je kakovostno izvedena streha bistvena za zaščito vseh preostalih konstrukcij in notranjih prostorov. V Sloveniji so glede na lokalno dostopne materiale in podnebje razširjene različne tipične strešne kritine, ki zaznamujejo kulturno krajino določenega območja. Kadar se odločamo za prenovo strehe, je vedno smiselno izbrati kritino, ki bo zadostila vsem standardom kakovosti, obenem pa ohranjala identitetne značilnost stavbe in območja, na katerem se ta stavba nahaja.

Skril

V alpskem svetu je kritina večjih in imenitnejših stavb pogosto kamnita, izdelana še posebno iz glinastega skrilavca. Tanke plošče tega kamna, ki so oblikovane v četvero ali šesterokotnike, imenujemo skril. Plošče so navadno z žeblji pribite na leseno podkonstrukcijo.

Skrle

Na Krasu in v Brdih se za pokrivanje streh pogosto uporablja nekoliko drugačna kamnita kritina, izdelana iz apnenca, ki pa ima vzporedne plasti in je zato ‘skrilav’ – se ga da klati na plošče. Takšno kritino, ki je prav tako oblikovana v pravokotne plošče, le da so te debelejše od skrila in namesto z žeblji pogosto pritrjene z apneno malto, imenujemo skrle.

Skodle

Skodle so lesene deščice iz macesnovega, smrekovega ali jelovega lesa podolgovate oblike, ki jih v nekoliko različni obdelavi srečamo v različnih delih Slovenije. Včasih so na streho le naložene tesno ena ob drugo, na mestu pa jih zadržuje obtežitev na slemenu. Pogosteje pa so ne leseno podkonstrukcijo pritrjene z žeblji.

Bobrovec

Bobrovec je klasična kritina iz opečnih plošč, ki so na eni strani polkrožno zaključene. V naših krajih je prisotna vsaj od 17. stoletja dalje in je na strehah hiš zlagoma začela izpodrivati slamo in les. Sodobne različice bobrovcev so pri večini proizvajalec kritine na voljo še danes.

Korec

Tudi korci so opečna kritina, ki jo poznamo predvsem s streh na Krasu in na Primorskem. Gre za obokane strešnike, ki ozrazito zaznamujejo podobo strehe. Tudi korci so danes še zmerom v ponudbi in jih je smiselno uporabiti na tistih območjih, kjer so tudi tradicionalno prisotni.

Slamnata streha

Viri navajajo, da je bila skoraj do 19. stoletja na območju Slovenije najbolj razširjena prav slamnata streha, ki jo je bilo moč najti povsod razen na Gorenjskem, Kočevskem in Koroškem. Slamnata streha potrebuje sonce in veter, ki hitro osušita vlago ob dežju ali snegu. Danes je v Sloveniji krovcev, ki bi tehniko obvladali, zelo malo. Ko je bilo slamokrovstvo kot nesnovna kulturna dediščina evidentirano leta 2020, so pri Ministrstvu za kulturo ob tem identificirali le dva nosilca.

Radi bi vam poslali pismo!

Kajžin novičnik: praktični nasveti, zanimive nepremičnine, dobre prakse.