Kaj o stanju konstrukcije povedo razpoke?
sreda, 29.09.2021
Kadar imamo opravka s starejšo, dotrajano hišo, nam v oči hitro padejo razpoke na podstavku in nosilnih stenah, ki pričajo o tem, da je stavba v večji ali manjši meri potrebna prenove. Vidne poškodbe marsikoga odvrnejo od tega, da bi se lotil prenove ali se odločil za nakup stare nepremičnine. Vendar je razpok več vrst, s pravilno interpretacijo pa lahko ugotovimo, kaj jih je povzročilo in kako resno je pravzaprav stanje konstrukcije.
Pred vsako odločitvijo v zvezi s poseganjem v dotrajane konstrukcije se je pametno, če ne celo nujno, posvetovati s strokovnjakom z izkušnjami s področja prenove. V naslednji fazi je nujno napraviti preveritev stanja konstrukcije, ki nam pove, kakšni posegi bodo potrebni, da stavbo pripravimo na novo življenje.
Poznamo različne vrste razpok
Razpoke se pojavljajo v podstavku in na vertikalni konstrukciji (zidovih). Prva stvar, ki jo lahko ocenimo že na pogled, je globina razpoke. Nekatere razpoke se pojavljajo le na površju, na zgornjih plasteh ometa. To lahko pomeni, da so zaščitnemu sloju do živega prišli vremenski vplivi ali onesnaženje. Prav tako pa tovrstnim razpokam lahko botrujejo napake v vzdrževanju ali izvedbi. Kadar se omet lušči ali odstopa, to pomeni, da je prišlo do zmanjšane vezljivosti med podlago in zaščitnim slojem, vzrok za to pa je pogosto vlaga, ki spremeni lastnosti materialov. Nepravilna izvedba ali vzdrževanje konstrukcije, pa tudi starost in dotrajanost materiala lahko privedejo do globljih razpok in do zmanjšanja trdnosti materiala nosilne konstrukcije.
Kadar zaznamo, da razpoke segajo globlje in je poškodovana tudi sama nosilna konstrukcija, imamo opravka bodisi z mehanskimi nesrečami in posegi, ki so poškodovali zid, ali pa s premiki stavbe. Premiki so posledica gibanja terena, ki se lahko dogaja v vertikalni ali horizontalni smeri, ali pa napak, ki se v stavbni konstrukciji pojavijo ob nepravilno izvedeni prenovi. Prav zaradi premikov se zgodijo najhujše poškodbe konstrukcij.
Teren se načeloma lahko premika zaradi šibkejših, a vztrajnih tresljajev (kadar je v bližini železniška proga, močno prometna cesta ipd.) ali zaradi potresnih sunkov. Na nosilnost tal lahko vplivajo zdrsi zemeljskih plasti, spremembe v vodnih tokovih in v nivoju podtalnice, pa tudi rast drevesnih korenin in podobne naravne spremembe v tleh. Pogosto te spremembe pomenijo, da se objekt začne deloma ali po vsej površini posedati.
Posvetujmo se s strokovnjakom
Vse to vpliva na pojav razpok, ki pa jih strokovnjak za obnovo zlahka prepozna, ustrezno opredeli njihov vzrok in nato tudi predvidi primerne posege za sanacijo vzroka. Nepravilno odpravljanje razpok in zanemarjanje samega vzroka njihovega nastanka lahko pripelje do še hujših poškodb konstrukcije. Premiki v stavbi, ki povzročajo razpoke, so lahko tudi posledica neprimerno razporejenih novih odprtin v ovoju ali prebojev konstrukcije na neprimernih mestih. Zavedati pa se je potrebno tudi, da ni vsaka razpoka razlog za preplah in da je včasih poškodba zgolj površinske narave.
