Mima Suhadolc: Prenova Finžgarjeve vile
Leta 1934 zgrajeno Finžgarjevo vilo je arhitektka Mima Suhadolc preuredila v sodobno celoto s spominsko sobo, apartmaji, prostorom za prireditve in razstaviščem.
Hiša v t.i. Plečnikovem slogu, ki jo zasnoval inženir Anton Suhadolc, stoji na ulici, ki se danes imenuje po njenem najslavnejšem prebivalcu: Franu Saleškem Finžgarju. Ta je v hiši živel od njene izgradnje pa vse do konca svojega življenja. Arhitektka Mima Suhadolc je kljub znatni spremembi funkcije objekta, ki bo na željo naročnika, Slovenske akademije znanosti in umetnosti, po novem združeval spominsko sobo, razstavišče in prostor za prireditve, pa tudi apartmaje, uspešno ohranila prvotni značaj stavbe tako v notranji zasnovi kot tudi na fasadi. Elementi prenove se sklicujejo na izvirne oblikovne poteze.
Pohištvo, ki so ga uporabili pri opremljanju nekdanjega Finžgarjevega stanovanja, je bilo v hiši prisotno že pred prenovo, nekaj pa so ga črpali iz depojev SAZU. V pritličju obiskovalci tako vstopimo v stanovanje, kot bi prišli k pisatelju na obisk, sprejemnica, ki je tudi njemu služila za sprejemanje obiskov, pa je urejena kot replika tega prostora iz njegovega časa. Del stanovanja so tudi nekdanja spalnica s kopalnico, ki jo bo moč najeti za prenočitev, in klub Pod svobodnim soncem, ki se bo začel v Finžgarjevi kuhinji z originalnim šporhetom in jedilnim kotom ter se nadaljeval v dnevni sobi, danes prireditvenem prostoru. Preostala tri stanovanja so posvečena glavnima junakoma povesti Pod svobodnim soncem, Iztoku in Ireni, ter Finžgarjevi pravljici Makalonca. Stavba že gosti tudi zbirko prvega slovenskega urbanista Janeza Jagra: v podpritličju si je moč ogledati njegovi zbirki pisanic in japonskih lesorezov.
Ime projekta: Finžgarjeva vila
Lokacija: Finžgarjeva 12, Ljubljana
Avtorica prenove: Mima Suhadolc
Naročnik: SAZU
Uporabna površina: 365 m2
Leto projekta: 2019
Leto izvedbe: 2024
Fotografije: Miran Kambič
