Apneni ali ilovnati ometi?
ponedeljek, 23. januar 2023
Zaradi prisotnosti tako apnenca kot ilovice v naših krajih sta obe naravni vezivi pogosti v tradicionalnih konstrukcijah na Slovenskem. Kdor v naravni gradnji ni izkušen, bi ju med seboj zlahka zamenjal, vendar se vsak izmed njiju ponaša tako s prednostmi kot s slabostmi. Prispevek predstavlja pregled nekaterih najpogostejših rab apna in ilovice v maltah in ometih, ter poskuša izpostaviti primere, v katerih raje uporabimo enega ali drugega.
Ilovica
Ilovnata malta je tista, ki poleg agregata in vode vsebuje še ilovico kot vezivo. Ilovica je težka, manj rodovitna prst z veliko vsebnostjo gline in nekoliko manj peska. Kot naraven material ima v gradbeništvu številne pozitivne lastnosti – ilovica je dober toplotni in zvočni izolator, skrbi za kakovost zraka, saj iz njega absorbira škodljive snovi, uravnava vlago v prostoru, njeno pridobivanje pa je v primerjavi s pridobivanjem klasičnih gradbenih materialov bistveno manj energetsko zahtevno.
Tradicionalno je ilovnata malta prevladovala v tistih delih Slovenije, kjer je bio te na pretek, v gradnji pa je močno sodeloval tudi les. Uporabljali so jo za tesnenje razpok v lesenih stenah in v kombinaciji z na soncu sušenimi zidaki. V kombinaciji z opeko je ilovnata malta redka. Ilovnata malta je izdelana iz čiste ilovice in rastlinskih vlaken, denimo slame ali sušenega drobirja.
Kadar malto v tankem sloju nanesemo na vertikalno površino, jo imenujemo omet. Tudi ilovnati ometi so pogostejši v tistih geografskih regijah Slovenije, ki smo jih že omenili. Z ilovico so zaščitili lesene stene ali stene, ki so bile tusi izdelane iz ilovice. V kombinaciji z lesom je bila pogosta tehnika, ki je omogočila boljše spajanje ometa s konstrukcijo: les so grobo nasekali in nanj pritrdili trstiko, to pa ometali z ilovico. Včasih so vse skupaj še prebarvali z apnenim beležem.
Apno
Apno je vezivo, ki ga z žganjem pridobimo iz apnenca. Živo apno imenujemo tisto apno, ki ima najmanj drugih primesi in je po žganju skoraj v celoti kalcijev karbonat. Glede na druge primesi, ki se znajdejo v mešanici, ločimo še zračno in hidravlično apno. Če živemu apnu, ki je kalcijev oksid, dodamo vodo (ga ‘gasimo’), dobimo gašeno apno. Zaradi kemičnih procesov, ki potečejo ob gašenju apna, je apnena malta bistveno bolj odporna proti vlagi kot ilovnata malta, ki se strjuje le s sušenjem (dehidracijo) ter se ob ponovnem stiku z vodo zmoči in zmehča. Vsaj za zunanje stene je bila tako bolj pogosta uporaba apnene malte in apnenih ometov.
Gašeno apno za izdelavo apnene malte so ljudje pogosto izdelovali kar doma. Vendar je bilo za to potrebno nekaj znanja in izkušenj, saj je proces zaradi visokih temperatur lahko nevaren. Enostavna pa je izdelava apnene malte, ki se jo lahko doma lotimo še danes, po nekaj poskusih ali udeležbi na izobraževalni delavnici pa razvijemo občutek za pravo mešanico. Gašenemu apnu dodamo vodo, da dobimo kašasto zmes, vanjo pa vmešamo pesek v razmerju 1:2 ali 1:3.
Nanos apnenega ometa prav tako poteka na trstiko ali letvice, v primeru opečne stene pa to pred nanosom nekoliko navlažimo. Apneni omet je umazano bele barve in brez dodatkov posebnih pigmentov predstavlja najpogostejšo in najprepoznavnejšo barvo tradicionalne slovenske fasade. Apneni omet je antiseptičen in preprečuje razvoj plesni. Tudi zato je apneni omet še posebno primeren za prenovo in sanacijo starih stavb.
