Projekt oživljanja kulturne dediščine – slamnata streha v Gornjih Petrovcih
ponedeljek, 7. november 2022
Pod taktirko arhitektk Maše Ogrin in Nine Vidić Ivančič se je v toplih jesenskih dneh odvijal zanimiv projekt raziskovanja in odkrivanja nesnovne kulturne dediščine slamokrovstva. Projekt se po raziskovanju, izvedeni praktični arhitekturni delavnici ter objavljeni publikaciji zdaj zaključuje.
Prelistajte publikacijo Slamnata streha
Zamisel za projekt je nastala iz ljubezni do prostora, materialov in oblikovanja. S hitrostjo arhitekturne produkcije se ključna znanja o ročnih in tradicionalnih spretnostnih in obvladovanju materiala zanemarja in zapostavlja. S projektom so organizatorji želeli osvetliti težje dostopna znanja, ki se pozabljajo, in ustvariti prostor, da jih prenesemo v okolje, kjer bodo dosegljiva vsem.
In zakaj ravno slama? Slama je naravni material, ki že stoletja služi tudi za pokrivanje objektov. Danes so v praksi njeno uporabo zamenjali industrijski materiali, a se vsak dan bolj zavedamo pomembnosti gradnje iz naravnih, trajnostnih materialov in nujnosti ohranjanja tradicionalnega načina gradnje. V Sloveniji znanje za izvedbo strehe iz slame ohranja le še nekaj izvajalcev, zato je pomembno, da to znanje doseže čim več ljudi.
Slamokrovstvo je zavedeno v evidenco nesnovne kulturne dediščine v Sloveniji, zibelka slamnatih streh pa je v Prekmurju. Tam je bilo kritje objektov s slamo zaradi skromnosti bivanjskih razmer dolgo najbolj razširjen način prekrivanja streh in daje območju značilno podobo. Danes pa tovrstna stavbna dediščina in znanje o uporabi materiala tudi tu počasi izginjata. Znanje o tradicionalnem procesu gradnje se kljub priljubljenosti naravne gradnje ne prenaša na mlajše generacije obrtnikov, saj je taka gradnja dražja in zahteva več skrbi v življenjskem ciklu. Redki mojstri, ki tehniko poznajo se starajo in obstaja nevarnost, da tovrstne tehnike popolnoma izumrejo.
Delavnica je potekala od 14. do 16. oktobra. V okviru trodnevne delavnice je mojster slamokrovstva gospod Anton Golnar udeležence spoznal s celotnim procesom kritja objektov s slamo.
Oglejte si video intervju z mojstrom Antonom Golnarjem
Prvi dan delavnice so se udeleženci učili čiščenja slame na Golnarjevi kmetiji v Sovjaku pri Svetemu Juriju ob Ščavnici. Proces čiščenja je zgolj eden od petih korakov priprave slame za streho. Vse se začne pri setvi, sledijo žetev, sušenje, čiščenje, shranjevanje in na koncu prekrivanje. Drugi dan delavnice so udeleženci na posestvu Makrobios Panonija pod budnim nadzorstvom vajenca Primoža izdelovali snope za streho, gospod Golnar pa jih je naučil, kako se oblikovane snope pritrjuje na strešno konstrukcijo. Pri procesu pokrivanja potrebujemo mojstra in dva pomagača. Streha je bila končana tretji dan, ko se je delavnica zaključila z oblikovanjem slemena strehe.
Povzeto po besedilu Lene Penšek, udeleženke delavnice
Fotografije: Jana Jocif
Spletna stran projekta: http://materially-based.com
