Leseni podi in stropi

Leseni podi in stropi

ponedeljek, 30. maj 2022

Nedavno se je na nas obrnil bralec, ki prenavlja starejšo vilo z začetka tridesetih let dvajsetega stoletja. V hiši je večina elementov v originalnem stanju, bralec pa si želi ohraniti gradbeno substanco in stavbo prenoviti v ekološkem duhu. Predvsem ga skrbijo lesene konstrukcije, denimo leseni stropi, zaradi katerih se je na nas obrnil po nasvet. Kaj so dejansko najprimernejši koraki, kadar se srečamo z lesenimi medetažnimi konstrukcijami, ki si jih želimo ohraniti?

Leseni podi so ponavadi sestavljeni takole: masivni leseni tramovi podpirajo celotno medetažno konstrukcijo in so pogosto vidni s spodnje strani. Nanje so položene deske, ki zapirajo prostor za prečne lege. Vmesni prostor med legami je zapolnjen z nasutjem – peskom in včasih mešanico drugih materialov, tudi slame, na lege pa je zgoraj pritrjen lesen pod. Včasih so se graditelji odločili leseno medetažno konstrukcijo s spodnje strani zaščititi z ometom: v tem primeru je na tramove pritrjena trstika, čeznjo pa je nanesen omet. Da bi ocenili stanje tramov, moramo takrat del ometa odstraniti in preveriti, v kakšnem stanju je glavna nosilna konstrukcija.

Les je naraven material, zato je morda še nekoliko bolj logično, da se bo z leti staral in propadal. Kljub temu so stara tesarska znanja prispevala k temu, da pravilno obdelan les v kakovostno zgrajenih stavbah vztraja že stoletja, ob tem pa ohranja svoje dobre konstrukcijske lastnosti. Ena izmed najbolj jasnih smernic za sečnjo je to, da naj bo les posekan pozimi ob stari luni. Za dolgoživost lesa je pomembno tudi dobro sušenje. Če je bil les pravilno vgrajen in ni prihajal v neposredni stik z vodo, lahko tudi po več sto letih računamo, da so njegove konstrukcijske lastnosti nespremenjene. Poškodbe in spremembe v lesu so navadno vidne: bodisi gre za trohnenje, ki se ga da enostavno opaziti, ali pa za škodljivce, kot so lesne gobe in žuželke, ki na površini lesa pustijo jasne sledove.

V starih stanovanjskih stavbah je edina medetažna konstrukcija pogosto tista med pritličjem in podstrešjem. Zaradi vala nepremišljenih prenov v prejšnjem stoletju, pri katerih so ljudje pogosto uporabljali neprimerne sodobne materiale, je bilo na lesenih elementih konstrukcij povzročene veliko nepopravljive škode. Klasičen primer tega je polaganje termoizolacije na zgornji strani lesene konstrukcije, zaradi katere ob stiku z neogrevanim podstrešjem med izolacijo in lesom pride do kondenzacije, s tem pa do hitrega propadanja starega lesa zaradi kontinuiranega stika z vodo.

V primeru, da opazimo nepopravljivo škodo na lesenih tramovih, ki predstavljajo glavno medetažno konstrukcijo, jih je najbolje zamenjati z replikami. V Sloveniji imamo nekaj izkušenih izvajalcev, ki bodo znali pripraviti ustrezen dvojnih starega tramu in ga tudi primerno vgraditi. Pri tem bodo pazili tudi, da v preostalo leseno tkivo, ki je v stavbi zdržalo desetletja, z novim nadomestkom ne bodo vnesli novih škodljivcev, ki radi napadajo svež les in bi potencialno lahko poškodovali tudi zdrav star les.

Sicer pa za vsakega izmed prej naštetih slojev medetažne konstrukcije dobro preveriti, v kakšnem stanju je, in poškodovane dele zamenjati z ustreznimi replikami. Obstoječ les lahko dodatno zaščitimo z impregnacijo s sredstvom za zaščito pred škodljivci. To je priporočljivo še posebno takrat, kadar je del konstrukcije že prizadet zaradi škodljivcev in bi se jih radi dokončno znebili.

Sicer pa je načrt, kako se lotiti prenove medetažne lesene konstrukcije, precej odvisen od tega, ali gre za konstrukcijo proti ogrevanemu ali neogravenemu prostoru (zaradi česar se pojavlja vprašanje toplotne izolacije), in pa, ali bomo pri prenovi nad takšno konstrukcijo umestili mokri prostor (torej kuhinjo ali kopalnico). Pri izbiri primernega načina sanacije nam lahko svetuje arhitekt, mnogo informacij pa dobimo tudi pri proizvajalcih posameznih rešitev za zaščito lesa, izolacij ali gradbenih sistemov.

Radi bi vam poslali pismo!

Kajžin novičnik: praktični nasveti, zanimive nepremičnine, dobre prakse.