Konoplja in nove smeri v gradbeništvu

Konoplja in nove smeri v gradbeništvu

torek, 19. april 2022

Konoplja v zadnjih desetletjih čedalje hitreje pridobiva na priljubljenosti zaradi svoje vsestranske uporabnosti in številnih zanimivih lastnosti posameznih delov rastline. Iz konoplje je danes moč izdelati avtomobilsko ohišje, okvirje za očala, pulover, tofu, čevlje, talne obloge, izolacijo in hišo. Tehnologija predelave konopljinih vlaken, ki pravzaprav predstavljajo učinkovito naravno vezivo, je močno napredovala in omogoča izdelavo vrsto različnih mešanic in materialov z različnimi lastnostmi. Vendar pa je bila konoplja tudi ena izmed prvih rastlin, ki so jih zaradi vlaken uporabljali naši predniki: zgodovina izdelovanja vrvi iz konoplje je dolga vsaj 50.000 let. Zaradi svoje hitre rasti, majhne potrebe po škropljenju zaradi naravne odpornosti na škodljivce in minimalne porabe vode je konoplja ena izmed najbolj cenjenih in trajnostnih industrijskih rastlin. Tudi v gradbeništvu je konoplja material, po katerem v želji po sonaravni gradnji in prenovi posega čedalje več načrtovalcev. Eden izmed zanimivejših načinov uporabe konoplje v gradbeništvu predstavlja biokompozitni material, ki ga žargonsko imenujemo konopljin beton.

»Konopljin beton seveda ni pravi beton, temveč izolativni material in hkrati polnilo,« pove Primož Zorec, ustanovitelj in direktor podjetja Cogreen, ki se edini pri nas specializira za gradnjo s tem vsestranskim materialom. Pri Cogreen ponujajo celosten gradbeni inženiring, pa tudi samo izvedbo stavb iz konoplje in drugih naravnih materialov, pri čemer pomembno vlogo igrajo dolgoletne izkušnje ekipe in njihov know-how. Konopljin pezdir, ki je poleg apnene mešanice in vode osnova za specifično razmerje konopljinega betona, ki ga izdelujejo sami. Surovine kupujejo iz tujine, saj pri nas še nimamo proizvajalca, ki bi zagotavljal certificirano enovito in konsistentno kakovost proizvoda. Prav to pa je tisto, za kar si pri Cogreen prizadevajo. Gradnjo z naravnimi materiali bi radi dvignili raven višje in jo približali tudi tistim kupcem, ki jim naravni materiali morda niso prva izbira. »Prav zdaj bomo pri Zavodu za gradbeništvo certificirali našo specifično mešanico konopljinega betona, vezano tudi na sam »proizvodni proces« brizganja konopljinega betona. Pomembno se nam zdi, da ljudi prepričamo, da so ti materiali povsem enako zmogljivi kot klasični gradbeni materiali in imajo celo boljše izolativne, bivanjske in okoljske  lastnosti,« zagotavlja Zorec.

Konopljin beton

Konopljin beton je bio kompozit konopljinega pezdirja – lesnega tvoriva  in mešanice apen, ki v gradbeništvu kaže velik potencial kot trajnosten izolativni element. Zdravju prijazen kompozit je zelo dobro toplotno izolativen in poseduje odlično razmerje med toplotno prevodnostjo in sposobnostjo akumulacije toplote, kar pa omogoča dodatne prihranke energije ter visoko udobje bivanja. Prav  tako je zaradi zgoraj navedenih lastnosti odličen izolator hrupa. Gre za difuzno odprt material (omogoča prehajanje vlage), ki je prav tako požarno zelo odporen. Potrebno je razumeti, da je pri prostorninski teži približno 270 kg/m3 v materialu poleg konoplje prisotnega kar nekaj apnenega veziva, ki pa je praktično »negorljivo«. Različna razmerja biokompozita zato dajejo različne rezultate. Material ima tako velik potencial pri leseni skeletni gradnji, kjer služi  kot odličen izolativni element pri novogradnjah, kot tudi pri prenovah obstoječega stavbnega fonda. S tehnologijo gradnje – brizganje konopljinega betona na opaž, ki ga izvajajo pri slovenskemu podjetju Cogreen d.o.o., se tako pri novogradnji »konzervira« lesena skeletna konstrukcija, kar podaljša življenjsko dobo lesa in hkrati zelo zmanjša toplotne mostove stavbe.

Pri prenovi pa je konopljin beton uporaben predvsem zato, ker so vse starejše stavbe, grajene pred približno letom 1940, ki v Sloveniji predstavljajo velik del javnega stavbnega fonda, zasnovane in izvedene na osnovi naravnih materialov. Takšne stavbe tako niso najbolj odporne na energetske prenove s sodobnimi izolacijskimi materiali, ki konstrukcijo nepredušno zaprejo in v njej zato pogosto prihaja do kondenzacije, s tem pa propadanja materiala. To že razumejo v nekaterih  drugih evropskih državah, kjer je ta material že precej časa v uporabi (npr. Francija).  V Franciji s tehnologijo brizganja konopljinega betona izvajajo že tudi javne objekte, kot so šole in vrtci.

Gorička iža iz konoplje

Poleg konopljinega betona, ki ga brizgajo na leseno skeletno podkonstrukcijo, pri CoGreen pogosto delajo tudi z drugimi konopljinimi elementi, prefabriciranimi konopljinimi izolativnimi ploščami, tesnilnimi podlogami iz konoplje, ilovnatimi ploščami, ilovnatimi ometi in apnenimi ometi in drugimi naravnimi materiali. Na podlagi starih obrtniških znanj in najsodobnejših tehnoloških dognanj iz sveta naravne gradnje razvijajo nove načine aplikacij in detajle. Eden izmed takšnih uspešnih preizkusov se je nedavno zgodil na Goričkem, v sklopu projekta gradnje manjše apartmajske hišice na turističnem posestvu Goričke iže. Primož Zorec pojasnjuje: »Na lesen skelet smo namestili ilovnate plošče, ki so nato služile hkrati kot opaž za brizganje konopljinega betona, pa tudi že kot zaključni sloj. Gradnja je bila zaradi tega izjemno hitra – celo hišo smo na lokaciji postavili v pičlih nekaj mesecih, pa še zima je bila – pa tudi prav nič potratna. Ker smo se izognili običajnemu lesenemu opažu, je zadeva praktično brez kakršnega koli odpadka.«

Projekt je v zaključni fazi, manjka mu še del fasade, zaključne obloge znotraj in notranja oprema, ki jo bodo namestili v prihajajočih tednih. Sicer je apartmajska hišica osnovana na predhodnem tipskem načrtu, ki so ga na posestvu Goričke iže že uporabili – tam namreč že stoji podobna konopljina hišica. »Druga hiša, ki smo jo postavili v našem podjetju, je od prve nekoliko večja, doživela pa je tudi nekaj tlorisnih izboljšav,« pove Zorec. Prvi gostje bodo v hišici, ki je v celoti izdelana iz naravnih materialov, lahko prespali že letos poleti. Prav izkušnja v živo je namreč tista, ki lahko uporabnika prepriča o smiselnosti uporabe naravnih materialov. Lastnosti konopljinega betona namreč pozitivno vplivajo na bivalno ugodje v stavbi. »Konopljin beton je sposoben uravnavati vlago v stavbi, je dobro toplotno in zvočno izolativen, hiši pusti, da ‘diha’, je brez strupenih primesi in je odporen na požar. Konopljin beton pa je sposoben skladiščiti tudi 130kg CO2 na kubični meter. To pomeni, da se celotna bilanca zelo hitro obrne v negativno smer, ki porabi več CO2, kot ga izpusti v okolje z izdelavo, dobavo in vgradnjo,« pozitivne lastnosti materiala našteva Zorec. In še najboljša stvar – konopljin beton je v celoti mogoče reciklirati, zato ni treba skrbeti, kaj se bo z materialom zgodilo po koncu življenjske dobe hiše.

Zaradi specifične tehnike brizganja je konopljin beton tudi izjemno primeren za prenove predvsem starejših stavb in stavb kulturno-zgodovinskega pomena. Zaradi paroprepustnosti materiala se v hiši ne bo pojavljala plesen, med nosilno konstrukcijo, ki je v starih hišah pogosto neravna, in novo izolativno plastjo pa se ne bo zadrževal zrak. V tujini konoplja predstavlja standardno alternativo sintetičnim toplotnim izolacijam in polnilom, ki lahko kvarno vplivajo na zrak v stavbi in zaradi svoje sestave predstavljajo veliko obremenitev za okolje. »V podjetju gojimo jasna načela in prioritete. Pokazati želimo, da je mogoče s popolnoma naravnimi materiali, s transparentnostjo glede njihovih lastnosti in profesionalnostjo njihove vgradnje graditi vrhunsko sodobno arhitekturo. K temu stremimo in več izvedenih in prihajajočih projektov govori o tem, da smo na dobri poti,« še pristavi Primož Zorec.

Več o podjetju in njihovih proizvodih: https://cogreen.si/

Konopljin beton: https://cogreen.si/konoplja/#konb

https://www.facebook.com/CogreenKonopljinaHisa

Radi bi vam poslali pismo!

Kajžin novičnik: praktični nasveti, zanimive nepremičnine, dobre prakse.