Popravilo poškodb v kamnu
Kamen je eden izmed najtrdnejših in najbolj dolgoživih materialov, kar jih pozna tradicionalno stavbarstvo. Ko pa se na kamnitem elementu pojavijo razpoke ali drugačne poškodbe, njihovo popravilo ni enostavno in jih je največkrat treba popolnoma zamenjati. Vzroki za poškodbe kamnitih elementov so različni, največkrat pa gre za atmosferske oziroma vremenske pogoje (kot so denimo vlaga, veterna erozija, sončno sevanje, izpostavljenost avtomobilskim vplivom) in stavbne premike (tresljaji zaradi bližine ceste, potres, drsenje zemljine ipd.).
Kamen je v Sloveniji najpogosteje prisoten na stavbnem podstavku, neredko tudi kot glavni konstrukcijski material celotnega zidu. Ob poškodbah kamnitih elementov tako pogosto govorimo o poškodbah v stiku s tlemi, kjer so prisotni tudi mehanski vplivi, ki lahko prispevajo k lomljenju ali postopnemu krušenju kosov materiala. Takšne poškodbe lahko saniramo na dva načina: če je mesto odrgnine, odloma oziroma razpoke dovolj veliko, potem lahko manjkajoči kos nadomestimo z vložkom iz enakega kamna, ki ga vstavimo in zalepimo s kitom za kamen. Če je potrebna manjša sanacija, pa lahko celotno mesto poškodbe zakitamo. Pri iskanju enakega kamna, kot je uporabljen na stari hiši, lahko pride do zapletov, saj so v Sloveniji številni manjši kamnolomi, ki so se uporabljali skozi zgodovino, opuščeni. Vendar je iskanje ustreznega materiala, ki se bo popolnoma prilegal izvornemu, nujno ne le iz estetskega vidika, pač pa tudi zaradi specifičnih geomehanskih lastnosti posameznih kamnin.
Drugi sovražnik kamnitih stavbnih elementov je vlaga, ki lahko z izpiranjem ali zamrzovanjem v porah močno zmanjša trdnost kamna in vpliva celo na porušitev stavbe. V primeru, da je – sploh v stiku s tlemi – prisotna vlaga, moramo najprej iskati vzrok oziroma mesto vstopa vlage in zavarovati celotno konstrukcijo s hidroizolacijo. V primeru poškodb z meteorno vodo pa lahko elemente rekonstruiramo in nato primerno zaščitimo.
Za zaščito kamna danes obstajajo številni premazi, laki in preparati. Vendar se pri tradicionalni gradnji kot najboljša rešitev še zmerom izkazujejo naravne sestavine, ki jih lahko uporabimo za to, da bi zaprli pore v kamnu, na površini ustvarili tanek zaščitni film in ustavili dostop vlage: takšen material je recimo predvsem vosek.
