Matic Hlede: Idejna zasnova revitalizacije kamnoloma Solkan
Magistrsko delo Matica Hledeta naslavlja revitalizacijo kamnoloma Solkan. Območje ekstrakcije materiala, ki se bo v prihodnjih desetletjih povsem izčrpalo in za okolje že od svojega nastanka predstavlja hudo obremenitev, lahko brez dolgotrajne strategije ostane zevajoča rana na zemeljskem površju. Hlede se poslužuje strategij postopne revitalizacije, ki predvidevajo vpeljavo kulturnih in hortikulturnih dejavnosti, da bi sonaravno in družbi prijazno oživila opuščeno degradirano območje.
Prva omemba dejavnosti na omenjenem območju kamnoloma v Solkan sega v leto 1880. Na tem območju se nahaja rudnina, bogata z apnencem, ki je bila skozi desetletja pomemben vir surovine za različne namene na področju gradbeništva.
Sama dejavnost in način izkopavanja rudnine s širitvijo dejavnosti sta večala vpliv na širši okoliš. V zadnjem desetletju so bile aktivnosti strogo regulirane in omejene, leta 2014 pa se je s propadom podjetja Solkanska industrija apna ustavila aktivnost sežiganja apna, ki je bila za to območje zelo okoljsko obremenilna. Obstala je zgolj aktivnost izkopavanja surovine, ki je še danes v polnem teku. Trenutna dejavnost izkopavanja ima omejeno obdobje delovanja. V Rudarskem projektu za pridobitev koncesije je ocenjeno delovanje na naslednjih 28 let.
S tem namenom je avtor predvidel periodično revitalizacijo, ki bo v prihodnosti nadomestila trenutno aktivnost. S tranzicijo na ekonomsko-gospodarskem področju ter vključitvijo kulturnih dejavnosti je cilj, da se omogoči dostopnost na območje kamnoloma širši javnosti. Posledično revitalizacija predvidi kulturni center z različnimi gradniki tega prostora v sklopu Nova gorica • Gorizia Evropska prestolnica
kulture in izkoristi pozornost, ki jo zagotavlja takšen dogodek, ob tem pa se izpostavi primanjkljaj kritične mase ljudi na področju kulture na omenjenem območju. Povezava s projektom GO!2025 je še posebno zanimiv pristop v nalogi, saj kritično obravnava programsko usmeritev in dejanske spremembe, ki jih v lokalnih okoljih puščajo tovrstni programi, predvsem pa preizprašuje pozicije moči, ki nekaterim prostorskim problematikam posvečajo veliko pozornosti, druge pa pometajo pod preprogo.
V obdobju prihodnjih 28 let se na območju kamnoloma vzpostavi »gojilnica rastlin«. V obdobju treh desetletij delovanja drevesnice se predvidi postopno krčenje izkopavanja in s tem postopno širitev zelene dimenzije in dostopnost območja za širšo javnost.
Z restrukturiranjem aktivnosti se ponudi možen pristop k nadaljnji uporabi odrabljenih mineralnih najdišč, ki jih je v Sloveniji z vsakim letom več. Glede na preteklost dotičnega območja in širšo vpetost v prostor je mogoče vzpostaviti kulturno-ekonomski kombinat.
Povezava do magistrske naloge na Repozitoriju UL: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=150640
