Dom v stari hiši
Sabina Hvastija, Petra Piber
Dom v stari hiši je spletna skupina, delujoča na omrežju facebook, ki je od svojega nastanka julija 2023 pritegnila že okoli 23.300 sledilcev. Vrtoglava številka pripoveduje o tem, da je tistih, ki si doma v stari hiši želijo ali ga že urejajo, veliko; morda več, kot bi ob nezavidljivem stanju slovenske dediščine pričakovali. Zanimanja za prenovo je dovolj, vendar se ji na pot postavljajo birokratske in finančne prepreke ter pomanjkanje znanja o primerni materialni in estetski obravnavi starih stavb. Tudi s tem bi rada skupina Dom v stari hiši svojim članom pomagala. K pisanju o izkušnjah z vodenjem skupine ter o ljubezni do starih hiš smo povabili ustanoviteljici in moderatorki skupine, likovnico in pesnico Sabino Hvastija ter prevajalko Petro Piber.
V Sloveniji je veliko starih hiš. Veliko je obnovljenih, veliko se jih obnavlja, veliko jih na to še čaka. In vedno sva si želeli, da bi se z ljudmi, ki imajo podobne interese, družili in izmenjavali izkušnje. Pomislili sva na vse, ki se znajdejo v podobnih zagatah, kot se s svojim starimi posestvi midve. Zakaj ne bi klepetali, si med seboj pomagali z nasveti in informacijami? Sabina poudarja, da obnove starih hiš niso kar tako. Vsak, ki se loti tega, je vreden posebnega spoštovanja. Podatki, kako narediti kaj in kdaj, niso najlažje dostopni. Pogosto z novimi materiali narediš več škode kot koristi. Kje najti ljudi, ki še poznajo stare postopke, ki morda celo delajo to tudi za druge?
Zato se je priključila različnim skupinam na Facebooku in sestavljala potrebne informacije košček za koščkom. Vmes je ob kakšni objavi brala žaljive komentarje, namenjene lastniku stare hiše, in vsakokrat so jo zaboleli. Želja po skupini, namenjeni prav temu, medsebojni pomoči pri obnovi stare hiše, je postajala močnejša.
Petra pravi, da če bi vsakič, ko sta z možem slišala omalovaževalno mnenje, da je njuna stara hiša samo za porušit, dobila deset evrov, bi z levo roko ter v piko obnovila tako hišo kot malo manj star skedenj. Slovenci smo sramežljivi in ne maramo govoriti o konkretnih številkah v evrih, čeprav tako radi potožimo, kako smo vedno brez denarja, a za zdaj vse kaže, da bosta Petra in njen mož lahko ovrgla neutemeljeno prepričanje, da je obnova stare hiše dražja od novogradnje. Pa da v isti sapi odgovorita še na prav tako pogosto puhlico (s katero bi se tudi nabral kupček, če bi vedno dobila deset evrov), da je stara hiša kljub obnovi in finančnemu vložku še vedno stara. Ja! Seveda je stara, ravno to je vendar bistvo in čar! S starimi hišami ni popolnoma nič narobe, ravno obratno, z njimi je veliko več prav kot z novogradnjami. Včasih se človek v občudovanju stare hiše in skednja res počuti nerazumljen. Petra se kot solastnica domačije pod spomeniškim varstvom trudi tudi razbiti mit, da je spomeniška zaščita mlinski kamen za vratom in Zavod za varstvo kulturne dediščine lastnikom postavlja nemogoče pogoje, za katere pa potem ne prispeva niti evra.
Ko sva se »srečali« v eni izmed Facebookovih skupin s starinami, se nama zdi, da sva se začutili, in kmalu sva se spoznali v živo. Sabina je takrat skoraj plašno predlagala, da bi ustvarili skupino, in Petra je bila takoj za. Zavedali sva se, da zahteva vestno upravljanje take skupine kar precej časa in energije, da en sam še tako velik navdušenec tega ob vseh delovnih obveznostih ne zmore. Neki večer sva se dogovorili kaj in kako, poiskali ime, odprli skupino, približno razdelili delo, sicer pa se dogovarjava sproti. Začetna pričakovanja so bila skromna in moderatorki sva se nadejali najti kakih pet, šest tisoč somišljenikov. Ko se je številka v nekaj mesecih obrnila na 10.000, sva vriskali od veselja. No, danes se v skupini druži več kot 23.000 članov, ki namesto rušitve iščejo rešitve – zavzemajo se za ohranjanje starih zgradb, njihovo prenovo oziroma obnovo. V slabih dveh letih je nastala skupnost, ki spodbuja izmenjavo izkušenj, znanja in zamisli o tem, kako stare stavbe posodobiti za potrebe sodobnega bivanja, ne da bi izgubile svoj zgodovinski čar. Hkrati je tudi prostor, kjer lahko svoj dom v stari hiši razkažejo lastniki, katerih domovanje je premalo bleščavo za revije in televizijske oddaje. Pravzaprav takšne objave požanjejo največ pozornosti in občudovanja.
Takoj na začetku sva tudi sklenili, da mora skupina ostati ozko usmerjena: člani se pogovarjamo v glavnem o starih slovenskih hišah in obnovi, o obnovi stavbnega pohištva in pritiklin, ki so neločljiv del hiše – predvsem zato, da se nabor tem ne bi preveč razbohotil in prekrival z drugimi skupinami (skupin za staro pohištvo in nostalgične fotografije je dovolj). Zavezali sva se, da bo poudarek na kakovostni vsebini in spoštljivi komunikaciji med člani, saj mora biti skupnost varna in prijazna – drugače niti ni mogoče pridobiti zaupanja članov, da so pripravljeni odpreti vrata svojega doma in ga razkazati neznancem. Zelo pomembno je tudi varovanje zasebnosti, zato je v skupini dovoljeno objavljati le fotografije lastnih domov oziroma poobjaviti prispevke iz slovenskih medijev. Načela skupine jemljeva resno – odstranjujeva bote, lažne profile in tiste, ki kršijo pravila, prav tako se brišejo neprimerni komentarji. Povratni odzivi članic in članov dokazujejo, da je to prava pot – hvaležni so, da v komentarjih v nasprotju s številnimi drugimi skupinami na Facebooku ni prostora za žalitve, poniževanje, kletvice in podobno. To ne pomeni, da so prepovedane kritike in drugačno mnenje, le moderatorki sva neomajni pri tem, da jih je mogoče izraziti tudi spoštljivo in s primernimi izrazi.
Moderiranje skupine je bil na začetku kar velik izziv, saj je bilo zaradi premalo izkušenj in nepredvidenih zapletov treba sproti oblikovati pravila. Veliko dela je tudi z lažnimi profili, reklamami, neželenimi objavami in prodajnimi oglasi. Poleg tega je treba nenehno tipati za primerno srednjo potjo med spodbujanjem razprav in preprečevanjem konfliktov. Kljub temu je urejanje skupine užitek. Videti, kako ljudje najdejo rešitve, se povezujejo in delijo svoj napredek, nama daje občutek, da gradimo nekaj posebnega. Člani se povezujemo tudi v živo, se spoznavamo na delavnicah ali ker živimo blizu, včasih pa tudi kar tako, čeprav živimo daleč.
Rdeča nit skupine je poleg ljubezni do starih domov VLAGA. Ja, ni stare zgradbe brez vlage in ni lastnika stare hiše, ki mu to ne bi bila prva misel, ko se zbudi, in zadnja, preden zaspi. Vse več je tudi tem o drugih gradbenih zagatah; z nekaterimi imajo lastniki več izkušenj, z drugimi manj. V skupini so člani, ki z veseljem delijo nasvete, a najpomembnejši del je informacije iz teorije spremeniti v prakso. Dobrodošel je torej praktični prikaz, delavnice in vse, s čimer si potem človek res lahko pomaga. Pohvalno je, da se poudarja in izpostavlja naravne, stare in preverjene materiale, tradicionalne postopke gradnje oziroma prenove, negovanja lesa, ohranjanja lepih starih detajlov. Moderatorki spodbujava čim bolj izčrpne objave z osnovnimi podatki in opisi, čeprav tudi gole fotografije brez konteksta požanjejo velik odziv – a želiva, da objave ne služijo le ogledovanju, temveč spodbujajo aktivno vključevanje v razpravo in so koristne tudi na daljši rok, ne da le odmevajo dan ali dva po objavi.
Idej, kako bi se skupina še lahko razvijala, imava veliko. V letu 2024 je skupina vsak mesec dobila novo profilno fotografijo, na kateri je bila hiša meseca, izbrana izmed objavljenih reportaž članov. V tem letu uvajava novost, h kateri naju je pravzaprav navdihnil eden od uporabnikov s poučnim posnetkom o postavitvi kamina. Ker je mojstrov, ki še znajo.. malo, so v pokoju, tega ne delajo več ali pa ne pridemo do njih, se marsikdo raje odloči poiskati znanje in narediti sam. Zato začenjamo s tematskimi gradbeno obarvanimi sklopi s koristnimi posnetki, kontakti, opisi postopkov, izmenjevanjem izkušenj, priporočili mojstrov. Prav slednjega bi si želeli več – sodelovanja strokovnjakov in mojstrov, da bi lahko vzpostavili fundus različnih združenj, strokovnjakov, obrtnikov, rokodelcev, arhitektov in oblikovalcev, na katere bi se lahko obrnili lastniki, ki obnavljajo staro hišo. Še naprej bova spodbujali in delili objave organizacij, ki se posvečajo obnavljanju starih zgradb in ohranjanju kulturne dediščine. Več časa in pobude bo treba nameniti tudi deljenju informacij o financiranju obnove. Nekaj virov je, a se nama zdi, da so lastniki preslabo obveščeni o možnostih.
Razmišljava tudi o izletih oziroma »dnevu odprtih vrat« pri kom, ki stavbo obnavlja ali jo je že obnovil in lahko pokaže ter razloži, kje pri obnovi so bile težave in kako jih je rešil. Zdi se mi, da bi si na ta način bili najlažje v medsebojno pomoč in podporo. Tudi moralno. Včasih je dovolj že to, da veš, da nisi edini, da nisi čudak in posebnež, ker spoštuješ zgodovino in ne spadaš med tipične potrošnike. Prej bi rekli obratno. Veliko nas je, ki razmišljamo z zdravo glavo, le najti se moramo.
V Sloveniji je velik del stanovanjskega fonda star in so teme, povezane z življenjem in obnavljanjem starih hiš, zanimive za veliko ljudi. Poleg tega se krepi zavedanje o vrednosti stavbne dediščine in rokodelskega znanja naših prednikov. V današnjih časih pa je posebnega pomena tudi to, da skupine, kot je Dom v stari hiši, pomagajo osveščati in spodbujajo trajnostno razmišljanje. Akterjev in dejavnosti ni malo, manjka pa nekaj pomembnega – poiskati morajo pot ne samo do lastnikov, dedičev in skrbnikov starih hiš, temveč se dotakniti vseh ljudi, da na obnovitelje ne bodo več gledali kot na norce, ki mečejo denar v jamo brez dna, temveč kot na skrbnike starodavne in bogate slovenske dediščine.
