Ana Lovrec Medved: Idejna zasnova prenove MTT v kreativno četrt Melje
ponedeljek, 5. februar 2024
Idejni projekt prenove Mariborske tekstilne tovarne (MTT) je celostna analiza problematike degradiranih območij v Mariboru, vprašanje identitete mesta, na katero je bistveno vplivala industrijska dediščina, ter nujna potreba po ponovnem zgoščevanju mesta in prenovi v nasprotju sedaj prisotnemu širjenju in nenadzorovanim novogradnjam. Naloga je tako razdeljena v dva sklopa, prvi analitično obravnava zgodovinski kontekst in omenjene problematike, v drugem pa s praktičnim primerom zasnove kreativne četrti Melje poskušamo odgovoriti na te problematike skozi osvežen program v obstoječem kontekstu industrijske dediščine.
Skozi analize smo ugotovili, da se mesto z novogradnjami preizrazito širi navzven, s tem uničuje kvalitetne zelene površine in prepušča velika industrijska področja degradaciji. Zato je nujno potrebno poudariti pomembnost po prenovi propadajočih območij z vzpostavljanjem novih socialno-kulturnih središč. Projekt je tako zasnovan kot obuditev mestne četrti Melje, kjer z uvedbo novih kreativnih programov v prostorih MTT rešujemo prostorske in infrastrukturne probleme starega mestnega jedra in navezavo nanj, privabljamo domače in tuje obiskovalce, ponujamo pa vsakodnevno uporabo prenovljenih prostorov ter možnost nadaljnjega kreativnega in urbanističnega razvoja četrti.
Mariborska tekstilna tovarna je v prvi obliki nastala že leta 1922, ko je na tem mestu zrasla Mautnerjeva tekstilna tovarna, ki so se ji tekom let pridružile še mnoge druge, med drugim Hutterjeva tovarna in Rosnerjevi tovarni Jugotekstil in Jugosvila. Iz skupine ločenih tekstilnih tovarn na območju velikem nekaj čez 44.000 m2, je v petdesetih letih nastala združena Mariborska tekstilna tovarna. Območje je urbanistično raznoliko, stavbe pa pravzaprav tvorijo mesto znotraj mesta. Kot industrijsko dediščino prepoznavamo celotno območje, a je kot kulturna dediščina zaščiteno samo območje nekdanje Hutterjeve tekstilne tovarne, med tem ko so ostale predele tekom let privatizirali in brezglavo prenavljali. V letu 2021 je Umetnostna galerija Maribor v nekdanji predilnici Hutterjeve tovarne organizirala trienale EKO8 in opozorila na propadajoče prostore, kar je tudi izhodišče našega projekta. V njem tako zaščitene objekte MTT-ja namenimo razstaviščem, izkoristimo pa privatizirane ali propadajoče objekte na jugu in jih povežemo v celoto, ne samo programsko, temveč tudi urbanistično.
Konceptualna zasnova celotne urbanistične ureditve območja je združitev obstoječih topografskih značilnosti in cestnih povezav. Pot, ki povezuje Kraljeviča Marka ulico in Ulico heroja Šaranoviča, je bila včasih jasna linija, ki je potekala centralno skozi tovarno in so jo poznali pod imenom Motherjeva ulica. Po dodatnih dograditvah ulico prekinejo mizarske delavnice, ki skupaj s tkalnicami Mariborske tekstilne tvornice razdelijo območje na severni in južni del, ob tem pa ustvarijo dva trga. Hkrati na konceptualno zasnovo pomembno vpliva dejstvo, da območje obdelave že od svojih začetkov stoji v depresiji reke Drave in ga želimo povezati z rečnim bregom. Ta dva motiva sta jasna, konceptualna poteza pa je združitev že danih postavitev smeri in stavb, ki se ohranijo. Pri tem z zeleno potezo rečnega nasipa zažremo v notranjost tovarne, z betonsko ploščadjo tovarne pa nasedemo na zelenje, s čimer dobimo jasno potezo stopniščnega trga, ki s svojo obliko zaokroži in objame stavbe. Programsko na območje umestimo kreativno četrt, ki je sestavljena iz turistično informacijskega centra, coworking centra, pisarn za program Start:up Maribor ter glasbenega studia z vadilnicami. Pod stopničasti trg umestimo novo P+R parkirišče. Znotraj največje stavbe, kjer se nahaja coworking center, umestimo tudi pokrit food market, ki lahko deluje tudi izven delovnega časa ostalih stavb in povezuje severni trg z južnim. Celoten program je zasnovan iz želje, da se na območje pripelje ljudi, ki prostor oživijo. S programom, kjer uporabniki znotraj različnih skupnosti upravljajo z arhitekturo, pa omogočimo, da se ta še naprej razvija in potencialno še širi v preostale degradirane stavbe na območju.
Napisala: Ana Lovrec Medved
