{"id":935,"date":"2021-12-21T15:21:11","date_gmt":"2021-12-21T15:21:11","guid":{"rendered":"https:\/\/kajza.si\/?p=935"},"modified":"2021-12-21T15:22:10","modified_gmt":"2021-12-21T15:22:10","slug":"hisne-gobe-nezazelene-sostanovalke","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kajza.si\/index.php\/2021\/12\/21\/hisne-gobe-nezazelene-sostanovalke\/","title":{"rendered":"Hi\u0161ne gobe, neza\u017eelene sostanovalke"},"content":{"rendered":"\n
\n
\n

Hi\u0161ne gobe, neza\u017eelene sostanovalke<\/h2>\n\n\n\n

torek, 21. december 2021<\/p>\n\n\n\n

Posledica kondenziranja vlage v konstrukciji lahko prinese neza\u017eelene rezultate. Vlaga sicer ni prisotna le v starej\u0161ih objektih, temve\u010d imamo zaradi neustrezno izvedene konstrukcije ali zaradi neustreznega kro\u017eenja zraka z njo pogosto te\u017eave tudi v novogradnjah. Okna in vrata, ki zaradi zahtev po energetski u\u010dinkovitosti mo\u010dno tesnijo, lahko prepre\u010dijo naravno prehajanje zraka skozi konstrukcijo in s tem povzro\u010dijo kondenzacijo. Tam, kjer se vlaga zadr\u017euje, pa prihaja do naseljevanja drobnih organizmov, ki se zaradi ugodnih pogojev lahko razrastejo. Njihovi majhni ekosistemi so lahko vsekakor zanimiv predmet raziskovanja, vendar pa lahko bakterije, li\u0161aji, alge, glive in mahovi tudi resno vplivajo na kakovost bivalnega okolja in ogrozijo zdravje prebivalcev. Glive, ki se pogosto naseljujejo v notranjosti vla\u017enih stavb in lahko ogrozijo predvsem lesene elemente, skupaj imenujemo kar z doma\u010dim imenom hi\u0161ne gobe.<\/p>\n\n\n\n

Te vrste gob se najpogosteje razvijejo na lesu, ki je neposredno izpostavljen vlagi in se zaradi neprestanega stika z njo nima \u010dasa nikdar osu\u0161iti. K temu dodajmo \u0161e pogoj, da je temperatura v prostoru stalna in ustrezna za rast, povpre\u010dno okoli 20\u00b0C. Nekatere vrste gliv so se prilagodile tudi na bistveno ni\u017eje ali bistveno vi\u0161je temperature. \u010ce so razmere za rast ugodne, lahko hi\u0161ne gobe \u017ee v nekaj mesecih do 80% zmanj\u0161ajo konstrukcijske lastnosti lesa. Trosnjaki tak\u0161nih razraslih gob so lahko veliki tudi nekaj metrov. Ve\u010dina vrst lesa, ki rastejo pri nas, je proti razra\u0161\u010danju hi\u0161nih gob neodporna, zato so se je pri posegih v zvezi z za\u0161\u010dito lesa bolj smiselno zana\u0161ati na preventivo kot na sanacijo.<\/p>\n\n\n\n

\"File:Hausschwamm.jpg<\/figure>\n\n\n\n

Solzivka, siva hi\u0161na goba, hi\u0161ni lesomor<\/strong><\/p>\n\n\n\n

(Serpula lacrymans<\/em>)<\/p>\n\n\n\n

\u0160tevilna imena za to hi\u0161no gobo nakazujejo, da jo lastniki lesenih objektov dobro poznajo in se je tudi po\u0161teno bojijo. Boj s hi\u0161nim lesomorom se lahko namre\u010d razvije v pravo konstrukcijsko srhljivko. Za njen razvoj je primeren les, katerega vla\u017enost zna\u0161a vsaj 20%, temperatura zraka v neprezra\u010denem prostoru pa je med 3\u00b0 in 26\u00b0C. Privla\u010di jo predvsem les iglavcev, najdemo pa jo na okenskih okvirih, vratnih podbojih ter na lesenih oblogah. Zaznamo jo zaradi vonja po trohnobi v prostoru, pogosto pa je nevidna do trenutka, ko zaradi nje za\u010dne les pokati.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Bela hi\u0161na goba<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Pod imenom bela hi\u0161na goba se pravzaprav skriva ve\u010d razli\u010dnih vrst, med katerimi je najpogostej\u0161a Antrodia vailantii<\/em>. Zelo pogosta je v kleteh, rudnikih in drugih zelo vla\u017enih okoljih, na primer v neprezra\u010devanih skladi\u0161\u010dih. Prepoznamo jo lahko po dolgih belih \u00bbvrvicah\u00ab (rizomorfih). Ustreza ji nekoliko toplej\u0161e okolje, kjer je temperatura stalno okoli 26\u00b0C, in pa srednje vla\u017een les.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Kletna goba<\/strong><\/p>\n\n\n\n

(Coniophora puteana<\/em>)<\/p>\n\n\n\n

Odgovarja ji nekoliko bolj vla\u017een les kot solzivki \u2013 ta mora biti med 30 in 60% vla\u017enosti. Kadar dotok vlage ustavimo, kletna goba kmalu odmre, vendar pa je pogosto le tista, ki najavlja te\u017eave in skoraj\u0161njo vselitev sive hi\u0161ne gobe. Kletna goba se razvije na lesu tako iglavcev kot listavcev v kleteh in na leseni konstrukciji v neposrednem stiku s tlemi.<\/p>\n\n\n\n

\"Gloeophyllum-abietinum_7<\/figure>\n\n\n\n

Tramovka<\/strong><\/p>\n\n\n\n

(Gloephyllum abietinum<\/em>)<\/p>\n\n\n\n

Tramovka je pogosta na zunanjih delih lesenih konstrukcij in se razra\u0161\u010da na zunanjih straneh okenskih okvirjev. \u0160e posebno pogosta je tam, kjer se neza\u0161\u010diteno leseno stavbno pohi\u0161tvo dotika kamnitega zidu, po katerem vlaga potuje iz zemlje navzgor. Ustrezajo ji vi\u0161je temperature (29\u00b0C), vendar podgobje pre\u017eivi tudi zmrzal.<\/p>\n\n\n\n

Pri sanaciji s hi\u0161no gobo oku\u017eenega lesa so potrebni drasti\u010dni ukrepi. Se\u017egati moramo ne le tisti les, ki je \u017ee v stanju razpadanja ali vidno prizadet, temve\u010d tudi pribli\u017eno meter in pol lesa v vsako smer, tudi \u010de je \u0161e vedno videti zdrav. Tam, kjer so sledovi gob vidni na poroznih nelesenih stenah, moramo povr\u0161ino temeljito o\u010distiti in nato ob\u017egati z gorilnikom. Da bi se v prihodnje izognili ponovnemu vseljevanju gob v konstrukcijo, bodimo \u0161e posebno vestni pri prezra\u010devanju prostorov, prav tako pa lahko nov vgrajen les za\u0161\u010ditimo s fungicidnimi sredstvi.  <\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n
\n\t<\/a>\t\t
\n\t\t
\n\t\t\t\"\"\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\tOd kod v zidove vstopi vlaga?\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\tProces sanacije z vlago po\u0161kodovanih sten je venomer enak: najprej identificiramo in odstranimo vir vlage, nato o\u010distimo in osu\u0161imo zid, konstrukcijo za\u0161\u010ditimo pred ponovnim vla\u017eenjem in na koncu \u0161e primerno povr\u0161insko za\u0161\u010ditimo. \t\t<\/div>\n\t\t\t<\/div>\n<\/div>\n\n\n
\n\t<\/a>\t\t
\n\t\t
\n\t\t\t\"\"\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\tKaj o stanju konstrukcije povedo razpoke?\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\tKadar imamo opravka s starej\u0161o, dotrajano hi\u0161o, nam v o\u010di hitro padejo razpoke na podstavku in nosilnih stenah, ki pri\u010dajo o tem, da je stavba v ve\u010dji ali manj\u0161i meri potrebna prenove.\t\t<\/div>\n\t\t\t<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n
<\/div>\n<\/div><\/div>\n\n\n\n
<\/div><\/div>\n<\/div><\/div><\/div>\n