{"id":905,"date":"2021-12-13T17:14:35","date_gmt":"2021-12-13T17:14:35","guid":{"rendered":"https:\/\/kajza.si\/?p=905"},"modified":"2021-12-14T10:44:00","modified_gmt":"2021-12-14T10:44:00","slug":"masa-mertelj-in-matic-vrabic-dialog-med-obstojecim-in-novim-je-vzajemen-proces","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kajza.si\/index.php\/2021\/12\/13\/masa-mertelj-in-matic-vrabic-dialog-med-obstojecim-in-novim-je-vzajemen-proces\/","title":{"rendered":"Ma\u0161a Mertelj in Matic Vrabi\u010d: Dialog med obstoje\u010dim in novim"},"content":{"rendered":"\n
\n
\n

<\/p>\n\n\n\n

Ma\u0161a Mertelj in Matic Vrabi\u010d: Dialog med obstoje\u010dim in novim<\/h2>\n\n\n\n

sreda, 15. december 2021<\/p>\n\n\n\n

Ma\u0161a Mertelj in Matic Vrabi\u010d sta ustanovitelja arhitekturne pisarne Mertelj Vrabi\u010d arhitekti. V svoji praksi k obstoje\u010demu tkivu pristopata s treznim razmislekom in navdihujo\u010do mero drznosti. Izhajanje iz<\/strong> materije, ki je \u017ee prisotna, lahko ustvari specifi\u010dne kvalitete, ki jih z novogradnjo ni mogo\u010de ustvariti, menita. <\/strong><\/p>\n\n\n\n

Kako kot arhitekt pristopiti k objektu, ki ima svojo lastno zgodovino in spomine? Na podlagi \u010desa je mo\u010d presoditi, kaj je vredno obdr\u017eati in kaj spremeniti?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

MM&MV: Kvalitete obstoje\u010dega objekta so lahko eden izmed pomembnih gradnikov prenove. Kak\u0161na je njihova vloga, je od projekta do projekta razli\u010dno – lahko jih ohranimo, vklju\u010dimo, poudarimo, ali celo vzamemo za izhodi\u0161\u010de na\u0161e zasnove. Dialog med obstoje\u010dim in novim se sicer definira na za\u010detku projekta, a se tekom procesa spreminja na vzajemen na\u010din. Tako kot obstoje\u010di elementi vplivajo na novo zasnovo, tudi dobra zasnova vpliva nazaj na obstoje\u010de elemente. Izhajanje iz materije, ki je \u017ee prisotna, omogo\u010di tudi specifi\u010dne kvalitete, ki jih z novogradnjo ni mogo\u010de ustvariti. Zanimivo je, da so te kvalitete cenili tudi \u0161tevilni pomembni arhitekti iz prej\u0161njega stoletja, ki so kljub temu, da bi si lahko zgradili novo stavbo, svoje lastno prebivali\u0161\u010de ustvarili prav s presekom obstoje\u010dega in lastne intervencije.<\/p>\n\n\n\n

Dedi\u0161\u010dina samograditeljstva druge polovice 20. stoletja pri nas je ogromna koli\u010dina razpr\u0161eno grajenih enodru\u017einskih hi\u0161, ki pa so energetsko in logisti\u010dno potratne ter prevelike za vzdr\u017eevanje. Kako bi se vama zdelo smiselno pristopiti k njihovi obravnavi? Kaj je prvi korak?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

MM&MV: Arhitekturno manj kvalitetne objekte pri prenovi obravnavamo zgolj kot materijo, ki je \u017ee tam, s katero lahko manipuliramo in s smiselnim (v\u010dasih zelo omejenim) dodajanjem in odvzemanjem vzpostavimo nove prostorske kvalitete. Pogoj pri tem je, da so obstoje\u010di objekti zgrajeni dovolj kvalitetno, da to omogo\u010dajo. \u010ce je osnova “zdrava”, je prvi pomislek vedno ta, da jo uporabimo. Tudi omenjene hi\u0161e pogosto potrebujejo le jasno intervencijo, ki odpira nove prilo\u017enosti za naselitev. <\/p>\n\n\n\n

Zakaj je prenova dolgoro\u010dno vzdr\u017enej\u0161a opcija kot novogradnja?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

MM&MV: Vzdr\u017enej\u0161e je to, kar je kvalitetno. Tako prenova kot novogradnja sta lahko netrajnostni, \u010de nista dobro zasnovani in kvalitetno zgrajeni. Sam program stavbe se konstantno spreminja, v\u010dasih \u017ee tekom na\u010drtovanja. Bolj kot je stavba kvalitetna, dalj\u0161e je njeno \u017eivljenje in bolj odprte so mo\u017enosti, kako bo skozi \u010das uporabljena. Glavni vrednosti objekta, ki bosta zdr\u017eali skozi vsa obdobja, sta njena arhitekturna in graditeljska kvaliteta.<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n

Na tri vpra\u0161anja o prenovi sta odgovarjala arhitekta Ma\u0161a Mertelj in Matic Vrabi\u010d. <\/strong><\/p>\n\n\n\n

Ve\u010d o njuni praksi tule: http:\/\/www.merteljvrabic.com\/sl\/pregled\/<\/a><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Naslovna fotografija: Klemen Ilovar<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n
\n\t<\/a>\t\t
\n\t\t
\n\t\t\t\"\"\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\tSanja Premrn: “Nau\u010diti se bomo morali reciklirati hi\u0161e”\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\tArhitektka Sanja Premrn odgovarja na tri vpra\u0161anja o prenovi.\t\t<\/div>\n\t\t\t<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n
\n<\/div><\/div>\n\n\n\n
<\/div><\/div>\n<\/div><\/div><\/div>\n