{"id":856,"date":"2021-12-07T16:01:33","date_gmt":"2021-12-07T16:01:33","guid":{"rendered":"https:\/\/kajza.si\/?p=856"},"modified":"2021-12-07T19:42:31","modified_gmt":"2021-12-07T19:42:31","slug":"pod-drobnogledom-grad-turnisce","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kajza.si\/index.php\/2021\/12\/07\/pod-drobnogledom-grad-turnisce\/","title":{"rendered":"Pod drobnogledom: Grad Turni\u0161\u010de"},"content":{"rendered":"\n
\n
\n

Pod drobnogledom: Grad Turni\u0161\u010de<\/h2>\n\n\n\n

Muzej neuspehov?<\/h3>\n\n\n\n

torek, 07. december 2021<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n

Kaj storiti z velikimi, tipolo\u0161ko zastarelimi, energetsko neustreznimi in stati\u010dno nevarnimi stavbami gradov in dvorcev po Sloveniji, je vpra\u0161anje, na katerega do sedaj \u0161e nismo uspeli ponuditi prepri\u010dljivega odgovora. Kljub temu, da stavbe, za\u0161\u010ditene kot spomeniki dr\u017eavnega ali lokalnega pomena, predstavljajo izjemen gradnik prostorske identitete ter so nenadomestljiv akter v zgodovinskem \u017eivljenju okoli\u0161kega prostora, je dejstvo, da jih je danes zahtevno napolniti z ustrezno vsebino. Deloma zato, ker njihove obnove predstavljajo finan\u010dni zalogaj, nad kakr\u0161nim ne dr\u017eavna in ne lokalna oblast navadno nista navdu\u0161eni, sanacije in revitalizacije pa zato po prioritetni listi zdrsnejo do ve\u010dnega zadnjega mesta, deloma pa tudi zato, ker za vsebino posameznih stavb ni prave ideje. Ena izmed bolj nenavadnih \u2013 ali pa nenavadno prebojnih, kakor vzamemo –  je gotovo tista, po kateri bi v dvorcu Turni\u0161\u010de pri Ptuju uredili Muzej uspehov Slovenije (MUS).<\/p>\n\n\n\n\n\n

Dvorec Turni\u0161\u010de stoji na ju\u017enem bregu reke Drave, le streljaj od sredi\u0161\u010da zgodovinskega Ptuja. Kot mnoge druge stavbe gradov in dvorcev po Sloveniji tudi Turni\u0161\u010de zadnjih nekaj desetletij pospe\u0161eno propada. Lokalna skupnost vzdr\u017euje in o\u017eivlja grajski park, vendar pa je samo poslopje v stanju, ki bi pred za\u010detkom razvijanja novega programa zahtevalo celovito sanacijo. Dvorec je trenutno v lasti Ob\u010dine Ptuj, na katero je dr\u017eava s sklenitvijo neodpla\u010danega prenosa prenesla lastni\u0161tvo leta 2013, obenem pa jo obvezala, da naro\u010di pripravo konservatorskega na\u010drta in najde mo\u017enosti za o\u017eivitev dvorca. Konservatorski na\u010drt je bil zares izdelan, vendar pa se v zvezi z obnovo skoraj devet let za prenosom lastni\u0161tva ni premaknilo \u0161e skoraj ni\u010d, saj naj bi bili stro\u0161ki za obnovo dvorca preveliki za lokalni ob\u010dinski prora\u010dun. Pred nekaj leti je v javnosti zakro\u017eila vest, da se ob\u010dina celo poigrava z mislijo, da bi dvorec dr\u017eavi vrnila. Kaj bi to lahko pomenilo za njegovo prihodnost? Najbr\u017e ne prav veliko, saj je odlo\u010dnosti za njegovo obnovo o\u010ditno premalo.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Risba neznanega \u0160lezijca, vir: Cevc, Emiljan. \u00bbVedute slovenskih krajev z za\u010detka XVIII. Stoletja\u00ab <\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
Georg Matth\u00e4us Vischer: Topographia Ducatus Stiriae, Graz 1681<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Prva pisna omemba dvorca sega v leto 1441, ko ga je po smrti Friderika Ptujskega podedovala Ana grofica Schaunberg. Prvotni dvorec je bil verjetno le nekoliko ve\u010dja lesena utrdba, ki pa so jo nato pregradili v ve\u010dji grad Pogrenje. Dvorec je skozi dve stoletji romal iz rok ene v roke druge rodbine: najprej k Szekelyjevim iz Ormo\u017ea, nato k Idungspeugom, Herbersteinom, Thurnom. Okoli leta 1680 je tako grad pod Thurni do\u017eivel prvo prenovo oziroma prezidavo. Iz tega \u010dasa verjetno izvira tudi dana\u0161nje ime: grad je pridobil veliko \u0161tevilo stolpi\u010dev, ki naj bi ponazarjali rodbino Thurnovih. Glede nata\u010dnega izvornega \u0161tevila stolpi\u010dev se strokovnjaki ne strinjajo: njihova koli\u010dina glede na vir variira nekje med sedemnajst in petdeset. Po tem, ko je vnuk prvotne Thurnove lastnice gra\u0161\u010dino izgubil zaradi dolgov, so se lastniki do druge svetovne vojne znova menjali vsakih nekaj desetletij. Po vojni je bil v dvorcu urejen zbirni center za vojne sirote, kasneje pa sta bila v njem urejeni poljedelsko-\u017eivinorejska \u0161ola in pa kobilarna Turni\u0161\u010de. Po ukinitvi obeh dejavnosti v sedemdesetih letih prej\u0161njega stoletja je dvorec ostal brez vsebine. Leta 1987 ga je prizadel velik po\u017ear, po katerem pa je bil restavriran, a je kljub temu ostal prazen. Leta 1999 je od ob\u010dine pre\u0161el v last dr\u017eave oziroma Ministrstva za kulturo, nato pa Ministrstva za \u0161olstvo, saj naj bi z njim upravljal \u0160olski center Ptuj. Kmalu zatem se je dr\u017eava odlo\u010dila Turni\u0161\u010de prodati, nato pa si znova premislila in ga podarila ob\u010dini. \u00a0\u00a0<\/p>\n\n\n\n

\"\"
J.F. Kaiser: Lithographierte Ansichten der Steyerm\u00e4rkischen St\u00e4dte, M\u00e4rkte und Schl\u00f6sser, Graz 1824-1833<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
Razglednica z motivom gradu iz leta 1909<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Po vnovi\u010dni pridobitvi dvorca leta 2014 je ob\u010dina Ptuj obravnavala razli\u010dne predloge za njegovo rabo. Na prvem mestu je pristal tisti, po katerem bi se v dvorec preselila Biotehni\u0161ka \u0161ola Ptuj, ki si tja \u017ee dalj \u010dasa \u017eeli (zato je na neki to\u010dki dvorec tudi pre\u0161el pod Ministrstvo za \u0161olstvo). Drugi predlog pa je slavni MUS. Pobudnik ideje o Muzeju uspehov Slovenije je Samo M. Strelec, lokalni entuziast, ki si \u017ee leta prizadeva, da bi se na Turni\u0161\u010du kaj zgodilo. Leta 2012 je iskal somi\u0161ljenike, ki bi skupaj z njim grad odkupili: ko je dr\u017eava takrat dvorec prodajala, je namre\u010d izra\u010dunal, da bi lahko 2012 ljudi zbralo kupnino, \u010de bi vsak prispeval le 600\u20ac. A ni mu uspelo, saj je nato 2013 Turni\u0161\u010de pre\u0161lo v roke ob\u010dine \u2013 Strelec pa je prav zato (neuspe\u0161no) kandidiral za \u017eupana. Je tudi pobudnik in re\u017eiser gledali\u0161ke predstave Pita<\/em>, ki je bila napisana posebej za grad Turni\u0161\u010de, ta pa je tudi glavni dogajalni prostor dram). Kljub glasnim pobudam in konsistentnemu trudu dela zaenkrat \u0161e niso stekla. Ne glede na to, kaj se bo s Turni\u0161\u010dem na koncu zgodilo \u2013 ali bo postal \u0161ola, muzej ali kaj drugega \u2013 pa je dejstvo, da danes prej kot o slovenskih uspehih govori o neuspehih.<\/p>\n\n\n\n

Glede na to, da je v objektu \u0161ola neko\u010d \u017ee delovala, bi bilo nadvse smiselno razmisliti o tem, da bi se podoben program vanj znova umestilo – sploh glede na izkazano namero s strani Biotehni\u0161ke \u0161ole na Ptuju. Med izobra\u017eevalnimi programi, ki jih \u0161ola ponuja, so tudi okoljevarstveni tehnik, kmetijsko podjetni\u0161ki tehnik, vrtnar in gastronom\/hotelir. Morda pa bi ob ustrezni podpori tako ob\u010dinskih kot dr\u017eavnih sredstev dvorec namesto \u0161ole s klasi\u010dnimi u\u010dilnicami lahko postal vizionarska ustanova, eksperimentalni poligon, kjer bi mladi upi hotelirstva, vrtnarstva in kmetijskega podjetni\u0161tva preizku\u0161ali svoje znanje in ideje na resni\u010dnem, otipljivem izzivu? Pod budnim strokovnim o\u010desom odgovornih konservatorjev, z ve\u010d motivacije in manj birokratizacije bi bilo morda mo\u017eno tudi to. <\/p>\n\n\n\n

V odloku, s katerim sta grad in park Turni\u0161\u010de razgla\u0161ena za kulturni spomenik dr\u017eavnega pomena, beremo, da je (med drugim) \u00bbzavarovano obmo\u010dje namenjeno pove\u010devanju pri\u010devalnosti kulturnega spomenika\u00ab. Pri\u010devalnosti spomenika je zares vsak dan ve\u010dja: z vsakim odpadlim zidakom in vsako luknjo v strehi namre\u010d bolj glasno pri\u010duje o tem, kak\u0161en odnos do arhitekturne zapu\u0161\u010dine imajo tisti, ki jim je bila stavba zaupana v varstvo.<\/p>\n\n\n\n

Napisala: Ajda Bra\u010di\u010d<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n

Viri:<\/p>\n\n\n\n

Cevc, Emiljan. \u00bbVedute slovenskih krajev z za\u010detka XVIII. Stoletja\u00ab. Kronika: \u010casopis za slovensko krajevno zgodovino<\/em>, 7\/2, 1959, str. 80<\/p>\n\n\n\n

Gradovi Slovenije: Dvorec Turni\u0161\u010de<\/p>\n\n\n\n

https:\/\/gradovislovenije.si\/project\/dvorec-turnisce\/<\/a><\/p>\n\n\n\n

Kmetec, D\u017eenana. \u00bbGrad Turni\u0161\u010de: je res problem 10.000 evrov, ali je namen le nalaganje Ore\u0161ku?\u00ab. \u0160tajerski tednik, 06.01.2020<\/p>\n\n\n\n

https:\/\/www.tednik.si\/politika\/19145-grad-turnisce-je-res-problem-10000-evrov-ali-je-namen-le-nagajanje-oresku<\/a><\/p>\n\n\n\n

Milo\u0161i\u010d, Franc. \u00bbGrad Turni\u0161\u010de pri Ptuju je pri\u0161el z de\u017eja pod kap\u00ab. Delo<\/em>, 13.04.2017<\/p>\n\n\n\n

https:\/\/old.delo.si\/novice\/slovenija\/grad-turnisce-pri-ptuju-je-prisel-z-dezja-pod-kap.html<\/a><\/p>\n\n\n\n

M.K.. \u00bbPtujska ob\u010dina razmi\u0161lja, da bi grad Turni\u0161\u010de vrnila dr\u017eavi\u00ab. MMC<\/em>, 27.10.2019<\/p>\n\n\n\n

https:\/\/www.rtvslo.si\/kultura\/dediscina\/ptujska-obcina-razmislja-da-bi-grad-turnisce-vrnila-drzavi\/503305<\/a><\/p>\n\n\n\n

Mohorko, Anja. Dvorec Turni\u0161\u010de in problematika njegove rabe<\/em>. Diplomsko delo. (2014) Maribor: Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru<\/p>\n\n\n\n

Odlok o razglasitvi gradu in parka Turni\u0161\u010de za kulturni spomenik dr\u017eavnega pomena (Uradni list RS, \u0161t. 81\/99, 55\/02, 54\/03 in 16\/08 \u2013 ZVKD-1)<\/p>\n\n\n\n

http:\/\/pisrs.si\/Pis.web\/pregledPredpisa?id=ODLO269<\/a><\/p>\n\n\n\n

Rak, Peter. \u00bbSamo M. Strelec, re\u017eiser, ki bo zaradi gradu kandidiral za \u017eupana\u00ab. Delo<\/em>, 30.06.2014<\/p>\n\n\n\n

Naslovna fotografija: visitptuj.eu<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n
\n\t<\/a>\t\t
\n\t\t
\n\t\t\t\"\"\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\tPod drobnogledom: \u0160rajbarski turn\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\tKo se udre streha, hi\u0161a umre, pravi znani rek. Pri \u0160rajbarskem turnu nismo ve\u010d dale\u010d od diagnoze, ki ne dopu\u0161\u010da povratka. \t\t<\/div>\n\t\t\t<\/div>\n<\/div>\n<\/div><\/div>\n\n\n\n
<\/div><\/div>\n<\/div><\/div><\/div>\n