{"id":827,"date":"2021-12-02T08:33:43","date_gmt":"2021-12-02T08:33:43","guid":{"rendered":"https:\/\/kajza.si\/?p=827"},"modified":"2021-12-03T09:15:49","modified_gmt":"2021-12-03T09:15:49","slug":"nina-savic-jugosik","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kajza.si\/index.php\/2021\/12\/02\/nina-savic-jugosik\/","title":{"rendered":"Nina Savi\u010d: Jugo\u0161ik"},"content":{"rendered":"\n
\n
\n

<\/p>\n\n\n\n

Nina Savi\u010d: Jugo\u0161ik<\/h2>\n\n\n\n

Sre\u010den konec pozabljenih kosov<\/h3>\n\n\n\n

\u010detrtek, 2. december 2021<\/p>\n\n\n\n

Ne gre le za obnovo pohi\u0161tva! Arhitektka Nina Savi\u010d s starimi kosi po\u010dne nekaj ve\u010d: pohi\u0161tva ne rekonstruira, temve\u010d razli\u010dne stare elemente uporabi tako, da iz njih nastane nekaj povsem novega. Pa njene stvaritve ne delujejo ni\u010d frankensteinsko, kot himera levjo glavo in kozjim trupom, temve\u010d skladno in uglajeno, igrivo in gosposko hkrati. Celo predstavljajo se z imeni – Edvard, Franc, Julijana \u2013 po Nininih starih star\u0161ih in drugih ljudeh, ki jo navdihujejo. Njihova zgodovina in prepoznavna roka avtorice jim dajeta to, \u010desar ni mogo\u010de izdelati serijsko: zna\u010daj.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\"\"
foto: Danica Sretenovi\u0107<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
foto: Danica Sretenovi\u0107 <\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Kako je pri\u0161lo do tega, da si se za\u010dela ukvarjati s pohi\u0161tvom?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Pravzaprav je \u0161lo najprej za re\u0161evanje lastnih potreb. Med prenovo stanovanja, v katerem \u017eivim, sem shranila nekaj kosov, ki so prej stali v stanovanju, potem pa ob opremljanju razmi\u0161ljala, kako bi jih lahko uporabila. Zdeli so se mi zanimivi in jih nisem hotela zavre\u010di. V \u010dasu lanske ustavitve javnega \u017eivljenja zaradi epidemije sem se h kosom znova vrnila in za\u010dela resno razmi\u0161ljati, kaj lahko z njimi napravim. \u010crna omarica, ki stoji v moji dnevni sobi, na primer \u2013 vedela sem, da si na tistem mestu \u017eelim omarico, in spomnila sem se na sestav dnevne sobe svojih star\u0161ev. \u010crno pohi\u0161tvo tiste dnevne sobe mi sicer nikoli ni bilo preve\u010d v\u0161e\u010d, ampak sem bila kar nekako navezana nanj, sploh zato, ker je sestav \u0161e dolgo \u010dasa po tem, ko smo ga zamenjali z novim, stal v o\u010detovi doma\u010di pisarni, dokler se je ni odlo\u010dil lani prenoviti. Naenkrat je bilo v kleti veliko \u010drnih omaric, star\u0161a pa nista vedela, kaj bi z njimi. Tiste kose sem nato prilagodila svojim potrebam in tako danes v moji dnevni sobi stoji ko\u0161\u010dek spomina na dnevno sobo mojega otro\u0161tva. Tudi tako dojemam svoje pohi\u0161tvo: kot nekaj, kar ima sentimentalno vrednost, kar nosi spomine, a so ti zdaj povedani na nov na\u010din.<\/p>\n\n\n\n

Ker nisem \u017eelela, da omarica stoji na tleh, sem jo postavila na nogice, ki pa sem jih \u017ee prej na\u0161la na nekem kosovnem odpadu. Mizar mi je odrezal podstavek, pri kamnoseku sem naro\u010dila kamnito plo\u0161\u010do, zamenjala sem ro\u010daje, ki sem jih tudi imela shranjene, in nov kos iz stare dnevne sobe je za\u017eivel. Spominja me na dom, ki si ga zdaj urejam sama.<\/p>\n\n\n\n

Torej ne ohrani\u0161 celotnega kosa, temve\u010d uporabi\u0161 le dele?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Pogosto ohranim le tisto, kar je \u0161e mogo\u010de uporabiti ali ni preve\u010d dotrajano. V\u010dasih tudi le tisto, kar se mi zdi zanimivo ali posebno.<\/p>\n\n\n\n

To je pri tem, kar po\u010dne\u0161, morda najbolj zanimivo. So druge prodajalne starin, kjer lahko kupimo cel kos, tak\u0161en, kot je bil ob izdelavi. Ti pa iz starih kosov sestavlja\u0161 nekaj novega.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Veliko ljudi me spra\u0161uje, \u010de obnavljam pohi\u0161tvo, in na\u010deloma re\u010dem ja, \u010deprav me obnova kot taka ne zanima preve\u010d. V ve\u010dji izziv mi je, \u010de kosu, ki ga dobim v obdelavo, nekaj manjka, ali pa \u010de ni ohranjen v celoti. Ne gre za povra\u010danje v prvotno stanje. Bolj zanimivo se mi zdi, da staro postane osnova za nekaj novega.<\/p>\n\n\n\n

Dogovarjam se za prodajo svojih kosov na neki spletni platformi, in vpra\u0161ali so me, ali naj moje izdelke kategorizirajo kot ‘vintage’ ali ‘nove’. Dejstvo je, da so oboje.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
foto: Danica Sretenovi\u0107 <\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
foto: Danica Sretenovi\u0107 <\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
foto: Danica Sretenovi\u0107 <\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Kolik\u0161en del nekega tvojega kosa je dejansko izdelan na novo? In koliko je starega?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Preden nek kos sestavim, sestavne dele najprej kombiniram in testno sestavim v \u017eivo, potem naredim na\u010drt. To naredim tako, da kos v bistvu kar zmodeliram v virtualnem 3d programu,  kar se dobro obnese tudi za predstavo o kon\u010dnem izdelku, verjetno pa bo neko\u010d zanimivo tudi z vidika arhiva uporabljenega, morda celo evidence skladi\u0161\u010denja, \u010de bi vse elemente zmodelirala \u017ee, ko jih dobim … Posamezne elemente nato zbrusim, \u010de gre za manj\u0161a popravila, jih popravim, nato pa odpeljem k mizarju, pri katerem skoraj vedno naro\u010dim korpus, s katerimi pove\u017eem stare elemente – vratca, ro\u010daje, nogice, v\u010dasih predale, vrhnjo plo\u0161\u010do, ipd. – v nov uporaben kos. Sestavljam tudi lu\u010di, pri katerih uporabim ve\u010d starih elementov, le druga\u010de sestavljenih, vsem pa zamenjam kable, grla in rozete z novimi in varnimi deli.<\/p>\n\n\n\n

Ali ti pri tem pomaga modularnost dimenzij starega tipskega pohi\u0161tva? Kako ugotovi\u0161, kaj dejansko funkcionira skupaj?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Dimenzije starega pohi\u0161tva pa\u010d so tak\u0161ne, kot so, \u017eelje naro\u010dnika oz. dimenzije prostora, kamor \u017eeli kos postaviti, pa so ponavadi druga\u010dne. Zato moram premisliti, kako pove\u010dati ali zmanj\u0161ati dimenzije, kako nov kos zgraditi tako, da bo ustrezal potrebam tistega, ki ga je naro\u010dil in ali je to sploh smiselno. Pred \u010dasom sem naletela na kopalni\u0161ki sestav, ki je imel ogromno kvadratnih vratc razli\u010dnih dimenzij. Danes so ta vratca del velike sestavljene omare, pri kateri je bilo ravno zaradi oblike vratc mogo\u010de zelo lepo nadzorovati dimenzije in kompozicijo.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
foto: Ur\u0161ka Savi\u010d<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
foto: Ur\u0161ka Savi\u010d<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Kose, posamezne dele in druge elemente torej navadno najde\u0161 na kosovnem odvozu?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Pogosto, ja. To pa sem pravzaprav po\u010dela \u017ee dolgo preden sem se lotila sestavljanja pohi\u0161tva: \u010de sem naletela na kos, ki se mi je zdel zanimiv, sem ga ponavadi shranila brez dobrega namena, le z be\u017eno zavestjo, da mi bodo ti kosi neko\u010d morda pri\u0161li prav. Sledim nekaj skupinam na socialnih omre\u017ejih, kjer se ljudje med seboj a\u017eurno obve\u0161\u010dajo o lokacijah kosovnih odvozov ali objavijo kose, ki jih ve\u010d ne potrebujejo in jih \u017eelijo podariti ali zamenjati. Spomladi sem v eni od skupin objavila poziv, kjer sem iskala lu\u010di v zameno za potaknjence monster. Veseli me, da se vedno bolj pogosto name obra\u010dajo kar ljudje sami in mi ponujajo svoje staro pohi\u0161tvo ali lu\u010di. Na podstre\u0161jih in v kleteh po Sloveniji stoji ogromno starega pohi\u0161tva, ki se ga ljudje od \u010dasa do \u010dasa odlo\u010dijo znebiti. Tudi ob prenovah stanovanj ve\u010dinoma prevladuje miselnost \u2013 dajmo vse zamenjat! Tudi bolj enostavno je, ker gre pa\u010d vse naenkrat ven. Pa je velikokrat v tak\u0161nih stanovanjih veliko potencialnih kosov in \u0161e ve\u010d delov za kak\u0161en star-nov kos.<\/p>\n\n\n\n

Misli\u0161, da bi bilo mogo\u010de podobno, kot ti po\u010dne\u0161 s pohi\u0161tvom, po\u010deti tudi z gradbenim materialom? Torej vzpostaviti servis ali posredovalnico, ki bi skrbela za to, da se ob ru\u0161itvi ali prenovi objekta gradbeni material previdno odstrani in potem vgradi kje drugje?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Podobne storitve v tujini \u017ee obstajajo. Pri vsem skupaj se mi zdi najve\u010dji izziv skladi\u0161\u010denje \u2013 da bi ohranil material od takrat, ko je pridobljen, do takrat, ko bi ga \u017eelel uporabiti nekdo drug, ga je treba nekje skladi\u0161\u010diti. To pa zelo hitro zavzame zelo veliko prostora. Sicer pa bi seveda pozdravila idejo, \u010de bi pri nas pri\u0161lo do njene realizacije.<\/p>\n\n\n\n

Pogosto razmi\u0161ljam tudi o tem, da so vsi moji projekti do sedaj potekali v zelo majhnem merilu. Ve\u010dinoma gre za unikatne kose, za merilo enega stanovanja, hi\u0161e, kar mi je super, ker se jim lahko res posvetim. Vendar pa bi se mi zdelo zanimivo vzpostaviti tudi nekak\u0161no obve\u0161\u010danje o ve\u010djih prenovah \u2013 kjer bi lahko na primer ob prenovi hotela ali ve\u010dje stavbe pridobila veliko koli\u010dino enakih kosov pohi\u0161tva ali lu\u010di naenkrat, te pa bi lahko potem uporabila ob prenovi zgradb z nekim drugim programom, npr. \u0161tudentskim domom. To bi celotnemu projektu dalo povsem drugo dimenzijo in v tem vidim veliko mo\u017enosti sodelovanja z arhitekti, ki se lotevajo prenov ve\u010djih zgradb, tako v smislu obve\u0161\u010danja kot ozave\u0161\u010danja. Vsi se namre\u010d trudimo \u017eiveti okolju prijazno, trajnostno, vendar to vsak zase lahko po\u010dnemo le v zelo majhnem merilu, skupaj pa v veliko ve\u010djem.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
foto: Ur\u0161ka Savi\u010d<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
foto: Ur\u0161ka Savi\u010d<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n\n\n

Si pri tem, ko izbira\u0161 kose, pozorna na to, ali so ‘oblikovalski’, ali imajo neko vrednost na trgu?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Ne, nisem. Prav to, da ustvarim neko vrednost tam, kjer je morda objektivno ni, se mi zdi najve\u010dji izziv. Rada imam anonimno pohi\u0161tvo, ki pa mu s sestavljanjem vdahnem karakter.<\/p>\n\n\n\n

Zadnja leta so velik hit postale Meblove lu\u010di. Ljudje so se nau\u010dili, da so ti kosi nekaj vredni, in le redko jih \u0161e sre\u010da\u0161 na kosovnem odvozu, kar je sicer super, so pa tudi njihove cene na Bolhi in v starinarnicah zelo zrasle. Seveda bi bila sre\u010dna, \u010de bi mimogrede na ulici na\u0161la Meblo lu\u010d, vendar se mi zdi ve\u010dji izziv uporabiti lestence, ki jih dejansko nih\u010de ve\u010d no\u010de, saj so preve\u010d ki\u010dasti ali povsem iz mode. Rada uporabljam kose, v katerih sama prepoznam neko kakovost, ali pa opazim, da bi lahko zasijali v druga\u010dni kombinaciji, v druga\u010dni vlogi.<\/p>\n\n\n\n

Morda pa bi bilo smiselno za recikla\u017eo pohi\u0161tva navdu\u0161iti tudi te ljudi, ki se znajdejo pred zapra\u0161enim podstre\u0161jem, polnim pohi\u0161tva. Kaj bi priporo\u010dila nekomu, ki bi \u017eelel sam obnoviti svoje pohi\u0161tvo?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\u010ce gre za prebivalca hi\u0161e, zadeva ni tako zapletena. Bolj problemati\u010dno je pohi\u0161tvo obnavljati v mestu, v majhnih stanovanjih. Ko sem se jaz lotila obnove, sem delala na dvori\u0161\u010du, na balkonu, tudi v svoji spalnici. Vsekakor bi se mi zdelo smiselno, da bi v Ljubljani obstajal prostor, kamor bi ljudje lahko pri\u0161li popravljat in obnavljat zadeve. Nekak\u0161na delavnica, kjer bi bilo dovolj prostora za ve\u010dje kose, in kjer bi bilo na voljo orodje. To si je sicer \u017ee mogo\u010de izposoditi npr. v Knji\u017enici re\u010di v Savskem naselju, vendar pa za \u010dloveka, ki \u017eivi v stanovanju, obnova pohi\u0161tva ni najla\u017eji podvig. Mislim, da ima veliko ljudi interes kaj popraviti in tako stvari ponovno uporabiti, pa enostavno nimajo \u010dasa in volje, predvsem pa primernega prostora ali orodja. Nekateri pa potrebujejo samo nasvet, kako se stvari lotiti. Tudi sama si \u017eelim, da bi mi tak\u0161en prostor \u2013 mestno popravljalnico – neko\u010d uspelo vzpostaviti. Tja bi lahko ljudje prinesli svoje pohi\u0161tvo in ga o\u010distili, obnovili, ali pa bi se v tem prostoru sre\u010devali na delavnicah in dru\u017eenjih.<\/p>\n\n\n\n

Dr\u017eimo pesti za mestno popravljalnico! Del svoje vizije Nina \u017ee uresni\u010duje v ve\u010dnamenskem prostoru na Prisojni 1 v Ljubljani. Tam bo med 10.12.-12.12. ter 17.12. -19.12. potekal pop-up shop, kjer se lahko z Jugo\u0161ik kosi v \u017eivo spoznate in jih tudi posvojite.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Ve\u010d na fb dogodku: https:\/\/www.facebook.com\/events\/2988087614763774<\/a><\/strong><\/p>\n\n\n\n

\"\"
foto: Ajda Bra\u010di\u010d<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
foto: Ajda Bra\u010di\u010d <\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
foto: Ajda Bra\u010di\u010d <\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
foto: Ajda Bra\u010di\u010d <\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Pogovarjala se je: Ajda Bra\u010di\u010d<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n
\n\t<\/a>\t\t
\n\t\t
\n\t\t\t\"\"\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\tSanja Premrn: “Nau\u010diti se bomo morali reciklirati hi\u0161e”\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\tArhitektka Sanja Premrn odgovarja na tri vpra\u0161anja o prenovi.\t\t<\/div>\n\t\t\t<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n
<\/div>\n<\/div><\/div>\n\n\n\n
<\/div><\/div>\n<\/div><\/div><\/div>\n