{"id":791,"date":"2021-11-24T09:57:02","date_gmt":"2021-11-24T09:57:02","guid":{"rendered":"https:\/\/kajza.si\/?p=791"},"modified":"2023-06-21T08:21:06","modified_gmt":"2023-06-21T08:21:06","slug":"ajda-bracic-najboljsi-med-gradbeniki-za-kaksno-ceno","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kajza.si\/index.php\/2021\/11\/24\/ajda-bracic-najboljsi-med-gradbeniki-za-kaksno-ceno\/","title":{"rendered":"Najbolj\u0161i med gradbeniki – za kak\u0161no ceno?"},"content":{"rendered":"\n
\n
\n

Najbolj\u0161i med gradbeniki \u2013 za kak\u0161no ceno?<\/h2>\n\n\n\n

sreda, 24. november 2021<\/p>\n\n\n\n

23. novembra 2021 smo obele\u017eili dve leti od podpisa Leeuwardenske deklaracije, ki namesto novogradenj na evropski ravni za prioriteto postavlja ponovno uporabo obstoje\u010dih stavb s prilagoditvami. V \u010dasu mednarodne konference, ki je obravnavala temo tranzicije dedi\u0161\u010dine in njene ponovne uporabe, je podpis deklaracije spodbudila evropska arhitekturna zbornica (ACE). Dejstvo je, da je stara celina prepredena z zgodovinskim stavbnim tkivom, ki tvori velik del vsega njenega stavbnega fonda. Po nekaterih podatkih je bilo na evropski ravni kar okoli 30% vseh stavb, ki so danes v uporabi, zgrajenih pred letom 1945, v njih pa \u017eivi skoraj 120 milijonov Evropejcev. Poleg prepoznavnega zna\u010daja, ki je klju\u010den za identiteto prebivalcev, pa so zgodovinske stavbe pomembne \u0161e iz enega razloga: niso obremenilne za okolje, saj \u017ee stojijo. \u010ce staro hi\u0161o pametno znova uporabimo in energetsko saniramo, bo ta za okolje bistveno manj \u0161kodljiva, kot \u010de bi gradili na novo.<\/p>\n\n\n\n

Ponovna raba obstoje\u010dih stavb s prilagoditvijo (proces, za katerega se pogosto uporablja nekoliko kraj\u0161a angle\u0161ka ustreznica adaptive reuse<\/em>) je eden izmed bolj smiselnih na\u010dinov, kako o arhitekturi in grajenem prostoru razmi\u0161ljati v prihodnosti. Dosedanji preizkusi ka\u017eejo \u0161tevilne pozitivne u\u010dinke, ki so tako kulturni, socialni, okoljski in ekonomski. Da, tudi ekonomski \u2013 kazalniki nedvoumno pri\u010dajo o tem, da lahko sprememba funkcionalnosti in prilagoditev neke starej\u0161e zgradbe, \u0161e posebno, \u010de gre za javno stavbo ali zgodovinski spomenik, pove\u010da privla\u010dnost dolo\u010denega obmo\u010dja ne le za turiste, temve\u010d tudi za lokalno prebivalstvo. Identiteta obmo\u010dja, ki je vezana na arhitekturo, se ohrani, vendar za\u017eivi z novo mo\u010djo, ob tem pa se ustvarjajo delovna mesta in stanovanja, medtem ko se obmo\u010dja urbanizacije zgo\u0161\u010dajo, vse to pa prispeva h kraj\u0161im potovalnim razdaljam. Prenova, preprosto re\u010deno, se dolgoro\u010dno obrestuje \u2013 ne le za investitorja, temve\u010d za celotno dru\u017ebo.<\/p>\n\n\n\n

Sprejetje tak\u0161nega dokumenta, kot je Leeuwardenska deklaracija, je seveda \u0161ele prvi korak; kako se njegova dolo\u010dila implementirajo na vsakodnevni ravni, pa je stvar vseh nas. Za Leeuwardensko deklaracijo je br\u017ekone sli\u0161alo bore malo ljudi, \u010deprav si z nekoliko prepoznavnej\u0161o, tisto iz Davosa, deli nekaj skupnih ciljev. Zavest o tem, da je prenova lahko v mnogo primerih bolj smiselna od novogradnje, postopoma pronica med stroko. Zunaj nje pa pogosto \u0161e vedno vlada prepri\u010danje, da je bolje poru\u0161iti in zgraditi na novo. Vsekakor k temu prispevajo tudi mo\u010dni lobiji gradbene industrije, ki spodbujajo porabo materialov, kot je denimo beton. V Sloveniji je gradbeni sektor skoraj povsem usmerjen v novogradnje \u2013 podjetja, ki se specializirajo za prenovo in imajo z njo tudi dovolj izku\u0161enj, bi lahko pre\u0161teli na prste ene roke. V nekem trenutku v zadnjih desetletjih prej\u0161njega stoletja smo celoten segment ponudnikov in izvajalcev del povsem zanemarili, s tem pa izgubili tudi dragoceno znanje in ponudbo, ki bi lahko pomagala k vnovi\u010dnemu zagonu in popularizaciji prenove.<\/p>\n\n\n\n

Vlada RS se je nedavno pohvalila s statistiko, ki ka\u017ee, da Slovenija prednja\u010di pred drugimi evropskimi dr\u017eavami z najvi\u0161jo mese\u010dno rastjo gradbeni\u0161tva. V tej trditvi moramo seveda prepoznati sektor kot celoto, ki temelji predvsem na novogradnjah. Res je: ko se sprehajamo po mestu ali pode\u017eelju, nam vsakih nekaj korakov prekri\u017ea pot novo gradbi\u0161\u010de luksuzne vile ali nadstandardnih stanovanj. Materiala primanjkuje in cene kvadratnega metra zgrajene povr\u0161ine se dvigajo v nebo, medtem glede na druge evropske dr\u017eave bele\u017eimo le zmerno inflacijo. Vse to seveda ka\u017ee dobi\u010dku gradbeni\u0161tva v prid. Vendar uporabljeni kubi\u010dni metri betona \u0161e niso kriterij za dejansko dolgoro\u010dno vzdr\u017eljivost in uspe\u0161nost sektorja, \u0161e najmanj pa so zagotovilo za njegov obstoj – podobne statistike so se namre\u010d v medijih pojavljale pred za\u010detkom krize leta 2007. Spodbuda tistemu segmentu gradbenega sektorja, ki se ukvarja s prenovo, bi lahko zagotovila doma\u010de izvajalce-strokovnjake, ki bi bili sposobni prevzeti tudi ve\u010dja naro\u010dila za prenovo in jih kakovostno izvesti, obenem pa za gradbeni\u0161tvo pridobila najcenej\u0161i material od vseh \u2013 tisti, ki je v stavbah \u017ee vgrajen. Kdo ve, kako smotrno bi bilo v \u010dasu naslednje finan\u010dne krize, ki se zarisuje nad obzorjem, vlagati v prenovo in razmi\u0161ljati o krepitvi doma\u010dih izvajalcev? Verjetno ne bomo nikoli izvedeli.<\/p>\n\n\n\n

Leeuwardenska deklaracija ka\u017ee pot, vendar pa je to pot nujno tudi prehoditi. Za za\u010detek s preusmerjanjem investicij v sonaravno gradnjo, prenovo in s tem povezano izobra\u017eevanje. S spremembo miselnosti, ki stare stavbe dojema kot breme in prilo\u017enost za nadomestno gradnjo, celotnega segmenta gradbenega sektorja pa sploh ne jemlje resno. \u010ce bi namesto poplave hitro zgrajenih betonskih okvirjev v mestih in na pode\u017eelju nenadoma zagledali cel kup gradbenih odrov, postavljenih okoli kmetij, gradov in dvorcev, le kak\u0161ne bi bile posledice za slovensko uvrstitev na evropski gradbeni lestvici? Bi za ceno dobre uvrstitve morda pridobili dolgoro\u010dno kakovostnej\u0161e okolje in ekonomsko rast zaradi vseh prednosti, ki jih napoveduje Leeuwardenska deklaracija? \u017dal \u2013 verjetno ne bomo nikoli izvedeli.<\/p>\n\n\n\n

Napisala: Ajda Bra\u010di\u010d<\/em><\/p>\n<\/div><\/div>\n\n\n\n

<\/div><\/div>\n<\/div><\/div><\/div>\n