{"id":776,"date":"2021-11-23T08:24:59","date_gmt":"2021-11-23T08:24:59","guid":{"rendered":"https:\/\/kajza.si\/?p=776"},"modified":"2021-11-24T07:28:35","modified_gmt":"2021-11-24T07:28:35","slug":"domen-kavcic-invazija-na-jedilnik","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kajza.si\/index.php\/2021\/11\/23\/domen-kavcic-invazija-na-jedilnik\/","title":{"rendered":"Domen Kav\u010di\u010d: Invazija na jedilnik"},"content":{"rendered":"\n
\n
\n

<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Domen Kav\u010di\u010d: Invazija na jedilnik<\/h2>\n\n\n\n

torek, 23. november 2021<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n

Vsak dan kaj zrase \/\u2026\/ Silovitost tega naravnega valovanja, spreminjanja nam ne pusti mirovati.<\/em><\/p>\n\n\n\n

\u2014 Masanobu Fukuoka: \u017diveti Naravo<\/em><\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n

Z zanimanjem prebiram uvod v novo knjigo chefa<\/em> Alana Berga, posve\u010deno okusom nabrane flore, v katerem preleti imena za u\u017eitno samoniklo rastje v posameznih kulturah. \u010ce za\u010dne z navdu\u0161enjem nad japonskim izrazom sansai<\/em> (dobesedno ‘hribovska’ ali ‘gozdna zelenjava’), pa kon\u010da z grenkej\u0161o ugotovitvijo, da je dana\u0161nja angle\u0161\u010dina manj prizanesljiva, saj ima za take zeli, ki uspevajo brez \u010dlovekovega vme\u0161avanja, u\u017eitne ali ne, eno samo jedrnato besedo: weeds<\/em>, plevel. Razmi\u0161ljam: je v sloven\u0161\u010dini kaj druga\u010de? Beseda plevel<\/em> ne vzbuja ravno skomin in ob njej ne cedimo slin \u2013 je pa\u010d nekaj, kar oplevemo, odstranimo izmed kulturnih rastlin kot neza\u017eelenega vsiljivca (\u0161e manj lepo zveni beseda invazivke<\/em>, o \u010demer kasneje). Pa je treba, da je plevel s tem pri nas \u017ee oplel? Nikakor, bom trdil in si prizadeval pokazati.<\/p>\n\n\n\n

Tudi zato se mi zdi posre\u010deno poimenovanje, ki ga je u\u017eitnim \u00bbplevelom\u00ab in drugemu \u00bbnekulturnemu\u00ab rastju, o katerem bo tukaj govor, blagohotno vzdel (kolikor vem) Dario Cortese: divjinke<\/em>. To so take rastline, ki rastejo divje, pa ne nujno samo v \u00bbdivjini\u00ab. \u010ceprav beseda o\u010ditno \u0161e \u010daka na vpis v slovar, se zdi, da se je med uporabniki, po pravici, prijela. Dario je ta svet letos \u017eal zapustil, vendar s svojimi \u0161tevilnimi publikacijami, s svojim nalezljivim navdu\u0161enjem nad pomikanjem mej pojmovanja, kaj je za \u010dloveka hrana, za marsikoga ostaja starosta slovenskega nabiralni\u0161tva in absentia<\/em>.<\/p>\n\n\n\n

November se je prevesil. Lani tak \u010das sem \u0161tudiral, kako v kuhinji uporabiti bukov \u017eir, katerega obilje je bilo pravo veselje gledati po gozdnih cestah, in kako narediti najbolj\u0161i kompromis med njegovo edinstveno \u00bbmastno\u00ab aromo in te\u017eavnostjo \u2013 no, \u0161e bolj dolgotrajnostjo \u2013 njegovega lu\u0161\u010denja; kje bom nabral najbolj\u0161i \u017eelod in kostanj; pa koliko \u010dasa su\u0161iti plodove mokovca (makunc), da se bojo dali lepo zmleti v moko. Naletel sem namre\u010d na pri\u010devanja o peki kruha in sladic iz tega zanimivega, a pozabljenega sade\u017ea, ki je v preteklosti v \u010dasih pomanjkanja znal vsko\u010diti na mesto \u017eita \u2013 ne pa tudi na ustrezne recepte, in tako sem kanil malo poeksperimentirati. Po pri\u010dakovanjih mi ali ni uspelo vsega pravo\u010dasno iztuhtati ali pa so me povozile obveznosti (ali preprosto lenoba), in tako sem \u017ee komaj \u010dakal leto\u0161njo sezono jesenskih plodov \u2026 Pa je imela narava o\u010ditno v mislih nekaj drugega, in na\u010drti mi\u0161i in ljudi se br\u017e skaz\u00e9<\/em>. Zdi se, kakor da \u017eira letos sploh ni, mokovca tudi ne ali pa sem ga zamudil (to se zgodi mimogrede), \u017eeloda je malo ali pa ga \u0161e nisem odkril, kostanj je droben. (To z mi\u0161mi pa sploh ni hec, saj je lanska izdatna letina \u017eira in podobnega baje med botri leto\u0161nje izdatne \u00bbletine\u00ab glodavcev, zaradi katere beremo tudi o ve\u010d primerih mi\u0161je mrzlice, pa tudi sam ne pomnim, da bi kdaj prej videl toliko \u017eivih mi\u0161i tako od blizu \u2013 tudi po zaslugi \u00bbdaril\u00ab ma\u010djih prijateljic. Leto\u0161nja pi\u010dlost te hrane bo zato najbr\u017e vsaj za nekaj dobra.)<\/p>\n\n\n\n

Da bi pote\u0161il strast do nabiralni\u0161tva in kuhinjske ustvarjalnosti, si vseeno ni bilo treba preve\u010d beliti glave, saj okolje, \u010detudi mestno, za to vsakomur ponuja ne\u0161teto mo\u017enosti. Za rokav me je pocukala \u017elezava nedotika, zanimiva tujerodna rastlina, na katere uporabo sem \u017ee naletel v raznih nabiralni\u0161kih objavah na spletu, sam pa se z njo \u0161e nikoli nisem podru\u017eil, \u010deprav jo sre\u010dujem tako reko\u010d na vsakem koraku. Sigurno me je od nabiranja vsaj malo odvrnil njen vonj, ki se ga spomnim \u0161e izpred let z bregov Ljubljanice v Novih Fu\u017einah. Takrat mi je zaudarjal po kemikalijah, \u010distilih, mogo\u010de vsaj malo tudi zato, ker sem ga povezoval z \u00bbdivjimi avtopralnicami\u00ab prav ob njenih rasti\u0161\u010dih in sta se mi vonj in podoba v mo\u017eganih nerazdru\u017eno zlila \u2026 Vonj zelenih delov te rastline mi je \u0161e danes komaj kaj manj neprijeten, vendar zdaj vem ve\u010d: z ustrezno pripravo postane marsikak njen del prav dobro \u017eivilo.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Tukaj naj opozorim, da \u017elezavo nedotiko (Impatiens glandulifera<\/em>) stroka marsikje po svetu uvr\u0161\u010da med invazivne tujerodne vrste. Iz domovine Himalaje se je raz\u0161irila kot cenena okrasna rastlina, potem pa, kot se rado zgodi, u\u0161la s \u010dlove\u0161kih vajeti in za\u010dela spodrinjati domorodno rastje. Pri nas je zato predvideno njeno odstranjevanje (ve\u010d se da izvedeti, na primer, na spletnih straneh Mestne ob\u010dine Ljubljana, posve\u010denim projektu Applause). V nabiralni\u0161kih knjigah v doma\u010di knji\u017enici njene omembe ne zasledim, je pa na spletu najti podatek, da \u00bbnaj bi bili\u00ab mladi listi, poganjki in semena \u00bbu\u017eitni, vendar pa njihova dolgotrajna uporaba ni priporo\u010dljiva.\u00ab[1]<\/a> Na koristnem britanskem portalu Wild Food UK \u017elezavo nedotiko predstavljajo kot \u00bb\u010dudovit dodatek solatam\u00ab, okus semen pa opisujejo kot prijetno ore\u0161kast in bolj\u0161i pri mlaj\u0161ih, svetlej\u0161ih semenih, kot pri temnej\u0161ih, tr\u0161ih zrelej\u0161ih.[2]<\/a><\/p>\n\n\n\n

November je (bil) pravi \u010das za nabiranje nedotikinih semen; ker sem se \u017ee ve\u010dkrat prepri\u010dal o nespodbitni modrosti kuharske filozofije \u00bbwhat grows together, goes together\u00ab (\u00bbkar raste skupaj, pa\u0161e skupaj\u00ab), sem se jih odlo\u010dil kulinari\u010dno zdru\u017eiti s semeni njene pogoste sosede, bolj doma\u010de koprive (ve\u010dinoma naletimo na v\u00e9liko, ki je poleg male pri nas najpogostej\u0161a vrsta Urtice<\/em>).<\/p>\n\n\n\n

Od kod na\u0161i nestrpni<\/em> invazivki ime, nam postane jasno, \u010dim odlo\u010dneje zakora\u010dimo v njeno bli\u017eino: zasuje nas pr\u0161ec semen, ki so \u017ee komaj \u010dakala, da se kaj dotakne<\/em> njihovih napetih bivali\u0161\u010d in lahko poletijo v svobodo (nepripravljen \u010dlovek pomisli, da je nehote zmotil roj manj\u0161ih kobilic ali podobnih skakajo\u010dih bitjec). Ker, kot smo se pou\u010dili, nedotikinim semenom le ni priporo\u010dljivo privo\u0161\u010diti preve\u010d<\/em> svobode, jih verjetno \u0161e najkoristneje onemogo\u010dimo tako, da jih pojemo. Da nam pri nabiranju ne uidejo, \u010dez rastlino poveznemo vre\u010dko (meni se obnesejo tiste prosojne mre\u017easte za sadje in zelenjavo za ve\u010dkratno uporabo) in jo malo potresemo, manj nestrpnih plodov pa se tudi ne\u017eno dotaknemo (iz teh bojo padla skoraj bela semena). Tako bomo v vre\u010dko poleg semena ujeli tudi nekaj listkov, pecljev in predvsem zelenih \u00bbpol\u017ekov\u00ab, uvitih re\u017enjev plodu, zato bo treba lo\u010diti zrnje od plev. To nam \u0161e najla\u017eje uspe, \u010de ulov razprostremo po ravni podlagi in ga za nekaj dni namestimo na radiator; iz zelenih delov izhlapi voda in postanejo la\u017eji od semena, zato jih zdaj lahko odstranimo s pihanjem (najbr\u017e temu lahko re\u010dem planje). Za name\u010dek tako izzveni \u0161e neprijetni vonj. Ostane nam seme, ki ima zdaj bolj ali manj enakomerno sivkasto-\u010drnikasto barvo, prijetno hrustljavo teksturo in blag ore\u0161kast okus.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Vsi deli koprive (Urtica dioica<\/em> in Urtica urens<\/em>) \u017ee od nekdaj veljajo za zdravilne in krep\u010dilne, Rimljani so ji peli hvalo, berem \u0161e, da so seme v starem veku dodajali ljubezenskim napojem (za morebitne zaplete na tem podro\u010dju ne odgovarjam). Ko mladi koprivni listi niso ve\u010d mladi, in postanejo manj okusna zelenjava, moramo samo po\u010dakati, da zel opravi svoje, in \u017ee nas \u010dez nekaj mesecev obdari \u0161e s svojimi plodovi, ore\u0161ki. Ti so prav drobni, ampak ker rastejo v bogatih gostih grozdih, jih hitro naberemo pest ali dve. Spla\u010da se nabirati take, ki so \u0161e zeleni ali napol zeleni, in jih posu\u0161iti doma, saj so taki, ki potemnijo \u017ee na rastlini, po okusu \u017ee precej izpraznjeni.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Razmi\u0161ljal sem, da bo seme \u0161e najlep\u0161e pri\u0161lo do izraza v \u2013 semenskem kola\u010du. Pobrskal sem za receptom za tradicionalni angle\u0161ki seed cake<\/em> (na spletu jih mrgoli; ta kola\u010d navadno odi\u0161avijo s kumino) in ga po svoje priredil, \u010de ho\u010dete: podivjinil. Testo sem razdelil na dva dela, enemu prime\u0161al nedotikino seme, drugemu pa poleg koprivnega \u0161e kak\u0161no \u017elico posu\u0161enih, v prah zmletih koprivovih listov za vpadljiv zeleno-rumen marmoriran kontrast. Nisem si mogel kaj, da ne bi zelene polovice okrepil \u0161e s kak\u0161no \u017eli\u010dko japonskega zelenega \u010daja v prahu, mat\u010de<\/em>, ki sem ga imel pri roki. Nasploh med njim in mletimi koprivami zaznavam nekak\u0161no aromati\u010dno sorodnost ali afiniteto, saj se tudi kopriva lepo izrazi v sladicah, \u010deprav velikokrat nima ravno \u017eivosti \u010dajeve zelenine. (To dejstvo mi je pravzaprav pred leti iz podzavesti priklicala lastnica fascinantnega lokala na Dunaju, v katerem je ponujala nabrano zelenjavo in vse mogo\u010de jedilne pripravke na osnovi samoniklega rastlinskega bogastva, medtem ko sem z radovednostjo poku\u0161al njeno koprivno marmelado. \u00bbJa,\u00ab se je navdu\u0161evala, \u00bbkoprive so na\u0161 zeleni \u010daj!\u00ab)<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Torej tako, stenografsko: 175 g zmeh\u010danega masla stepem z enako koli\u010dino sladkorja, gladko prime\u0161am tri jajca, v zmes presejem 225 g moke, \u017eli\u010dko sode bikarbone in \u0161\u010dep soli in skupaj z \u017elico mleka preme\u0161am v gladko testo. Razdelim na dva dela in vme\u0161am semena in listni prah. Po dnu modla za peko izmeni\u010dno polagam \u017elico enega in \u017elico drugega. Ko porabim vse testo, ga zravnam, potem pa s kak\u0161no pal\u010dko, s katero se\u017eem vse do dna modla, po\u0161arim po njem, da ga marmoriram. Po vrhu posujem \u0161e malo kristalnega sladkorja, ki bo staljen ustvaril hrustljavo skorjico. Pe\u010dem od 45 do 55 minut na 180 stopinjah.<\/p>\n\n\n\n

Kola\u010d tekne ob \u010daju ali kavi (tudi \u017eelodovi, za \u0161e ve\u010dje divjake).<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n

Napisal Domen Kav\u010di\u010d<\/em><\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n
\n\n\n\n

[1]<\/a> Ba\u010di\u010d, T., Brus, R., Sladek, P., Strgulc Kraj\u0161ek, S. (2018): Informativni listi za invazivne tujerodne vrste rastlin v projektu Applause. \u017dlezava nedotika (Impatiens glandulifera<\/em>). Spletna stran: https:\/\/www.ljubljana.si\/sl\/moja-ljubljana\/applause\/<\/p>\n\n\n\n

[2]<\/a> https:\/\/www.wildfooduk.com\/edible-wild-plants\/himalayan-balsam\/<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n<\/div><\/div>\n\n\n\n
<\/div><\/div>\n<\/div><\/div><\/div>\n