{"id":686,"date":"2021-11-10T09:55:20","date_gmt":"2021-11-10T09:55:20","guid":{"rendered":"https:\/\/kajza.si\/?p=686"},"modified":"2021-11-10T10:21:36","modified_gmt":"2021-11-10T10:21:36","slug":"od-kod-v-zidove-vstopi-vlaga","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kajza.si\/index.php\/2021\/11\/10\/od-kod-v-zidove-vstopi-vlaga\/","title":{"rendered":"Od kod v zidove vstopi vlaga?"},"content":{"rendered":"\n
\n
\n

Od kod v zidove vstopi vlaga?<\/h2>\n\n\n\n

sreda, 10. november 2021<\/p>\n\n\n\n

Eden izmed najpogostej\u0161ih in tudi najve\u010djih te\u017eav v starih hi\u0161ah je vlaga. V objektih, zgrajenih v \u010dasu, ko se za\u0161\u010dite pred prodiranjem vlage v konstrukcijo \u0161e ni vgrajevalo, je ta praviloma vedno prisotna in bistveno vpliva na propadanje uporabljenih materialov. Danes v konstrukcijo vgrajujemo za\u0161\u010ditno plast \u2013 hidroizolacijo -, ki ob primernem vzdr\u017eevanju pripomore k temu, da je vlaga v sodobnih konstrukcijah manj prisotna. Vendar pa je tudi neprimerno vgrajena hidroizolacija lahko vzrok za nastanek po\u0161kodb na konstrukciji in propadanje uporabljenih gradiv. Poleg tega pove\u010dana vlaga v konstrukciji vpliva na pove\u010danje toplotne prevodnosti zidu (zaradi \u010desar je stavba energetsko manj u\u010dinkovita),  pa tudi na nastanek plesni.<\/p>\n\n\n\n

Vlaga v objekt vstopa na tri na\u010dine: iz tal, iz atmosfere in iz notranjosti prostora. Vir vlage v notranjosti prostora smo tudi ljudje, ki izdihujemo vla\u017een zrak, vendar ob primerni izolaciji, ki bi prepre\u010devala razliko v temperaturi med zunanjim zidom in zrakom v notranjosti, s tem pa kondenzacijo na povr\u0161ini zidu, tak\u0161na vlaga ni problemati\u010dna. Kondenzacija v konstrukciji ali na njeni povr\u0161ini ob pojavu toplotnih mostov in neprimerni izvedbi pa lahko vpliva na pojav plesni in \u0161ibkej\u0161o konstrukcijo. Atmosferska vlaga je tista, do katere pride zaradi ve\u010djih koli\u010din padavin ali nenadejanih okoljskih razmer. Posledice tega pove\u010dini re\u0161ujemo takrat, kadar se ti izredni dogodki pojavijo. Najbolj previdni pa moramo biti pri talni vlagi, ki zaradi kapilarnega vleka potuje po konstrukciji in se zlagoma dviguje.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n
Vlaga v stavbi: kaj pa zdaj?<\/h5>\n\n\n\n

V priro\u010dniku Prenova stanovanjskih stavb na slovenskem pode\u017eelju<\/em> (Zalo\u017eba Kme\u010dki glas, 2019) avtorica \u017diva Deu navaja, da je proces sanacije z vlago po\u0161kodovanih sten venomer enak: najprej identificiramo in odstranimo vir vlage, nato o\u010distimo in osu\u0161imo zid, konstrukcijo za\u0161\u010ditimo pred ponovnim vla\u017eenjem in na koncu \u0161e primerno povr\u0161insko za\u0161\u010ditimo. Pri sanaciji vlage bomo potrebovali pomo\u010d strokovnjaka, ki bo ocenil, kaj je vzrok za pojav vlage v konstrukciji, nato pa nam svetoval najprimernej\u0161o re\u0161itev. Ta lahko pomeni tudi, da bomo spodnji del hi\u0161nega podstavka vse do temeljev morali odkopati, jo opremiti s hidroizolacijo ter drena\u017eo in nato ponovno zasuti. Druge opcije zajemajo kemi\u010dno impregnacijo zidov in ustvarjanje kapilarne zapore, ali pa vrtanje serije odprtin po celotnem obodu nosilnega zidu, v katere vstavimo mikroemulzijo, ki zama\u0161i kapilare v materialu in s tem ustavi dvigovanje vlage. Ponekod zaradi visokega nivoja podtalnice k re\u0161evanju problema vlage v stavbi pomaga tudi izkop globokega vodnjaka ob hi\u0161i, s katerim lahko vodo u\u010dinkovito odvajamo stran od konstrukcije. Vendar je predvsem ob zelo starih hi\u0161ah tak\u0161en vodnjak pogosto \u017ee prisoten, oceniti pa je treba njegovo stanje.<\/p>\n\n\n\n

Ko se sre\u010damo z vlago v zidovih, predvsem v kleteh, se je treba zavedati, da so se te kleti neko\u010d uporabljale druga\u010de kot danes. Zaradi shranjevanja \u017eivil \u2013 jabolk, krompirja \u2013 je bila dolo\u010dena mera vlage v kleti celo za\u017eelena, plesen na stenah pa je pogosto oplemenitila proces fermentacije, ki se je odvijal v teh prostorih. Hi\u0161a je z rednim oskrbovanjem, gretjem in prebivanjem tudi \u00bbdihala\u00ab: zaradi uporabe izklju\u010dno naravnih in lokalnih materialov je konstrukcija prepu\u0161\u010dala zrak, s tem pa je bilo manj verjetnosti, da bi znotraj konstrukcije prihajalo do kondenzacije. Danes imamo zaradi potreb po energetski u\u010dinkovitosti stavb v konstrukciji pogosto ve\u010d slojev, ki onemogo\u010dajo prehod zraka, s tem pa se vlaga v konstrukciji ustavlja in kondenzira. Stare stavbe so bile v preteklih desetletjih pogosto deloma obnovljene z neustreznimi gradivi, ki so situacijo \u0161e poslab\u0161ala. Zato se lahko po tem, ko zidove ustrezno osu\u0161imo in odstranimo vir pretirane vlage, nadaljnjim te\u017eavam u\u010dinkovito izognemo tako, da za vse plasti konstrukcije, tudi toplotno izolacijo in za\u0161\u010ditni sloj, uporabimo naravna gradiva ter tako omogo\u010dimo stavbi, da znova \u00bbzadiha\u00ab po naravni poti.<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n
\n\t<\/a>\t\t
\n\t\t
\n\t\t\t\"\"\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\tKaj o stanju konstrukcije povedo razpoke?\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\tKadar imamo opravka s starej\u0161o, dotrajano hi\u0161o, nam v o\u010di hitro padejo razpoke na podstavku in nosilnih stenah, ki pri\u010dajo o tem, da je stavba v ve\u010dji ali manj\u0161i meri potrebna prenove.\t\t<\/div>\n\t\t\t<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n
<\/div>\n<\/div><\/div>\n\n\n\n
<\/div><\/div>\n<\/div><\/div><\/div>\n