{"id":535,"date":"2021-10-24T09:26:20","date_gmt":"2021-10-24T09:26:20","guid":{"rendered":"https:\/\/kajza.si\/?p=535"},"modified":"2021-10-29T10:24:20","modified_gmt":"2021-10-29T10:24:20","slug":"dosje-srajbarski-turn","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kajza.si\/index.php\/2021\/10\/24\/dosje-srajbarski-turn\/","title":{"rendered":"Pod drobnogledom: \u0160rajbarski turn"},"content":{"rendered":"\n
\n
\n

Pod drobnogledom: \u0160rajbarski turn<\/h2>\n\n\n\n

nedelja, 24.10.2021<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n

Ime: \u0160rajbarski turn, grad Leskovec, Thurn am Hart (Turn na artu)<\/p>\n\n\n\n

\u010cas izgradnje: 15. stoletje<\/p>\n\n\n\n

Lokacija: Leskovec pri Kr\u0161kem<\/p>\n\n\n\n

Dvorec \u0160rajbarski turn v Leskovcu pri Kr\u0161kem predstavlja zanimivo enoto nepremi\u010dne kulturne dedi\u0161\u010dine – celo spomenik dr\u017eavnega pomena – ki pa je zaradi svoje velikosti, neambicioznega ravnanja sedanjega lastnika in birokratskih ovir zapu\u0161\u010den in prepu\u0161\u010den postopnemu propadu. \u017de hiter pregled stanja razkriva skrajno pesimisti\u010dno napoved za usodo dvorca \u2013 streha se udira, omet odpada, skozi okna brije veter. V Sloveniji se pona\u0161amo s \u0161tevilnimi gradovi in dvorci, ki bi jih s pametno in konsistentno politiko ravnanja z njimi ne le ohranili, temve\u010d spremenili v generatorje skupnosti, re\u0161itve za pere\u010de stanovanjsko vpra\u0161anje ali trajnostne investicije. A kljub nekaterim uspe\u0161nim primerom prenov je \u0161e vedno veliko ve\u010d zgodb o razkroju in postopnem uga\u0161anju nekdanje slave. Za ohranjanje in ponovno o\u017eivljanje propadajo\u010dih mogo\u010dnih stavb se pogosto zavzemajo le lokalne skupnosti, jasnega zavedanja pomena in potenciala na nacionalni ravni pa primanjkuje. <\/p>\n\n\n\n

Zakaj tak\u0161no ime? Nekateri viri pravijo, da so Celjski grofje dvorec leta 1436, kar je tudi letnica prve pisne omembe gradu, podelili Andreju Schrabasu (Schrawassu), po njem pa se najverjetneje imenuje tudi \u0160rajbarski turn. V \u010dasu vseslovenskega kme\u010dkega upora leta 1515 je bil predhodnik dana\u0161njega dvorca po\u0161kodovan in oplenjen, po tem pa ve\u010dkrat prezidan. Razvoj stavbe je bil ve\u010dinoma zaklju\u010den do druge polovice 16. stoletja. Dana\u0161nja renesan\u010dna podoba se pona\u0161a z mogo\u010dnim arkadnim dvori\u0161\u010dem, ki je eno izmed najve\u010djih na na\u0161em obmo\u010dju. <\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Razglednica iz 20. let 20. stoletja prikazuje zunanj\u0161\u010dino grajske kapele Na\u0161e ljube Gospe ob JV stolpu ter del grajskega parka na ju\u017eni strani. Vir: Kamra<\/p>\n\n\n\n

Prvi lastnik dvorca je bil baron Johan D\u00fcrrer, ki naj bi ga predal Celjskim grofom, ti pa Janezu Krstniku Valvasorju, prvemu Valvasorju na Kranjskem. Od njega je romal v roke njegovih dedi\u010dev, rodbine Moscon. Sredi 17. stoletja je dvorec pre\u0161el v last dru\u017eine Auersperg, kjer je ostal vse do za\u010detka 20. stoletja, ko naj bi ga Erwin Auersperg izgubil zaradi kvartopirskih dolgov. Kupila sta ga dva podjetnika, v 20. stoletju pa je ve\u010dkrat zamenjal lastnike, med katerimi so zadnji \u2013 dru\u017eina Trenz – posku\u0161ali v njem urediti zdravili\u0161\u010de. V tistem \u010dasu je eden izmed potomcev, arhitekt Janez Trenz, Ple\u010dnikov u\u010denec, grad tudi premeril in pripravil na\u010drte. Po drugi svetovni vojni so bila v njem urejena stanovanja, vse od izpraznitve pa je v lasti Ministrstva za kulturo. Objekt je bil skupaj z neposredno okolico 6. oktobra 1999 razgla\u0161en za spomenik dr\u017eavnega pomena.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Vir: Wikipedija<\/p>\n\n\n\n

Eden izmed najzanimivej\u0161ih prebivalcev in lastnikov \u0160rajbarskega turna je br\u017ekone predmar\u010dni pesnik Anton Alexander von Auersperg, ki si je sam nadel umetni\u0161ki nadimek Anastasius Gr\u00fcn. Poro\u010den je bil z Marijo Attems, v \u010dasu bivanja na Dunaju spoznal Franceta Pre\u0161erna, s katerim je nato ohranil stik vse do pesnikove smrti leta 1849. Pre\u0161ern in Auersperg sta pogosto prevajala in prepesnjevala en drugega, oba pa sta tudi uporabila motiv povodnega mo\u017ea, na katerega sta naletela v Slavi vojvodine Kranjske: Pre\u0161ern v znani pesnitvi Povodni mo\u017e, Auersperg pa v Re\u010dni nevesti<\/em> (nem. Strombraut).<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Anton Alexander von Auersperg<\/p>\n\n\n\n

Po drugi svetovni vojni so bila v dvorcu urejena najemna stanovanja, v katerih so \u017eiveli socialno \u0161ibkej\u0161i ob\u010dani in pa nekaj zaposlenih v velikem podjetju Agrokombinat Kr\u0161ko. V dvorcu je v \u0161estdesetih letih \u017eivelo okoli 25 dru\u017ein. Zaradi specifi\u010dne tlorisne zasnove tovrstnih stavb, ki so pogosto zasnovani kot serija soban, obodno nanizanih okoli osrednjega dvori\u0161\u010da, se sama ponuja paralela z dvori\u0161\u010dnimi stanovanjskimi pala\u010dami zgodnjega dvajsetega stoletja (t.i. hof), s katerimi so na Dunaju, pa tudi pri nas, re\u0161evali stanovanjski problem v mestih. Vendar pa so bile stanovanjske razmere na \u0160rajbarskem turnu skromne, saj so vodo napeljali le do dvori\u0161\u010da, ne pa tudi v posamezna stanovanja, za ogrevanje pa so stanovalci skrbeli vsak zase, kar je zaradi debelih grajskih zidov pomenilo, da so bili prostori relativno hladni. Kljub izrabi gradu in osnovni za\u0161\u010diti pred propadanjem zaradi vremenskih vplivov in \u010dasa pa so stanovalci v tem obdobju s samostojnimi posegi in prilagoditvami mo\u010dno na\u010deli zgodovinsko podobo dvorca.<\/p>\n\n\n\n

V drugi polovici devetdesetih in po letu 2000 so se zlagoma za\u010deli formirati na\u010drti za obnovo \u0160rajbarskega turna. V prvem nadstropju naj bi bili urejeni prostori s kulturno, izobra\u017eevalno in razstavno funkcijo, pritli\u010dje pa naj bi naseljevala gospodarsko-gostinska dejavnost. Ob enem izmed protokolov, sklenjenih med Ob\u010dino Kr\u0161ko in dr\u017eavo leta 2007 naj bi se obnova kon\u010dno pri\u010dela ‘v zameno’ za ureditev odlagali\u0161\u010da radioaktivnih odpadkov Vrbine. Vlada je leta 2007 obljubila, da bo v grad vlo\u017eila sredstva za obnovo, vendar pa naj bi se v grad naselil \u0161e sede\u017e Agencije za radioaktivne odpadke. Poleg te upravne dejavnosti naj bi del dvorca vseeno namenili za turizem in gostinstvo. Leta 2009 je bil iz dvorca izseljen zadnji stanovalec in za\u010dela se je priprava konservatorskega na\u010drta ter \u010di\u0161\u010denje okolice. \u017de takratni konservatorski na\u010drt ugotavlja, da je dvorce v izjemno slabem stanju ter da skozi okna vdirajo de\u017e, ljudje in \u017eivali, da so na udaru poslikave in pohi\u0161tvo ter da so okoli\u0161ki objekti, denimo mavzolej Anastasiusa Gr\u00fcna, izpostavljeni vandalizmu. Vendar pa je ambiciozno zastavljene na\u010drte za obnovo prekri\u017eala porajajo\u010da se gospodarska kriza, zato se je Ministrstvo za kulturo leta 2010 odlo\u010dilo za poskus prodaje objekta.<\/p>\n\n\n\n

Takratni \u017eupan ob\u010dine Kr\u0161ko, Franc Bogovi\u010d, se je na poskus prodaje skupaj z lokalno skupnostjo burno odzval in ga ozna\u010dili za nesprejemljivega. \u00bbGrad je del na\u0161e dedi\u0161\u010dine, pomemben spomenik na\u0161e preteklosti, predvsem pa prilo\u017enost za razvoj in dokaz, da je tudi dedi\u0161\u010dina pomemben del sodobnega tehnolo\u0161kega napredka,\u201d je v javnem pismu takrat zapisal Bogovi\u010d. Vendar pa je protest prodajo le nekoliko zamaknil, saj je bil leta 2012 \u0160rajbarski turn spet uvr\u0161\u010den na prodajno listo. Kljub osnovanemu protokolu iz leta 2007, ki naj bi obvezal Ministrstvo, da zagotovi denar za obnovo, pa se ta nikoli ni za\u010del izvajati, saj ni bil nikdar v celoti podpisan \u2013 podpisati naj ga ne bi hotel takratni in zdaj\u0161nji minister za kulturo, dr. Vasko Simoniti. Leta 2014 se je dvorec prodajal po ceni 510.000,00\u20ac, kar je bilo \u017ee zgolj dobra tretjina cene iz leta 2010. Poleg Agencije za radioaktivne odpadke sta se za grad zanimala \u0161e Vinska klet Kr\u0161ko (ki je v lasti Kmetijske zadruga Kr\u0161ko) in Terme Olimia, oba z zamislijo o turisti\u010dno-gostinski dejavnosti. Prednosti, kot so bli\u017eina avtoceste, dr\u017eavne meje, drugih zanemenitosti in mesta ter lahka dostopnost dvorca se navajajo kot o\u010ditni ugodni kazalniki za to, da bi grad lahko za\u017eivel kot izjemno uspe\u0161na turisti\u010dna in kulturna to\u010dka.<\/p>\n\n\n\n

Novica, ki \u0160rajbarskemu turnu morda le napoveduje pre\u017eivetje, je trditev Ministrstva, da je v letih 2022-2023 predvidena sanacija strehe in stre\u0161ne konstrukcije, za to pa je bila po navedbah novembra 2019 \u017ee sklenjena pogodba z izvajalcem. Lokalna skupnost je \u017ee ve\u010dkrat jasno izrazila mnenje, da bi raje kot muzejsko dejavnost v dvorcu videla program, povezan z lokalnim gospodarstvom, denimo vinogradni\u0161tvom, ki bi ga po njenam mnenju spremenil v osrednjo turisti\u010dno in protokolarno to\u010dko ob\u010dine. S sodelovanjem zasebnih investitorjev, denimo sosednjega vinogradnika Klet Kr\u0161ko, ki \u017ee od osemdesetih deluje v leta 1770 dozidani grajski kleti, in evropskimi sredstvi, bi se na\u010drt morda tudi zares posre\u010dil. Minister Simoniti je na eni izmed leto\u0161njih sej opozoril, da so za pridobivanje evropskih sredstev nujni dobri in premi\u0161ljeni na\u010drti za vsebino in program gradu, ki naj bi jih zagotovila lokalna skupnost. Glede na to, da je imela ta za razmislek o vsebini gradu od (ne)podpisa protokola na voljo skoraj 14 let, to ne bi smel biti problem, pa tudi ne \u0161e en izgovor s strani udele\u017eenih akterjev, da bi se obnova znova zamaknila. Pobude in \u017eelje za uporabo \u0160rajbarskega turna, ki bi lahko zagotovila finan\u010dno samozadostnost gradu po obnovi, zagotovo obstajajo in bi bile br\u017ekone tudi uspe\u0161ne. Na lastniku objekta pa je, da zagotovi na\u010drt za njihovo uresni\u010devanje, saj se zdi, da so dvorcu ure \u0161tete. Ko se udre streha, hi\u0161a umre, pravi znani rek. Pri \u0160rajbarskem turnu nismo ve\u010d dale\u010d od diagnoze, ki ne dopu\u0161\u010da povratka.<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n

Pripravila: Ajda Bra\u010di\u010d<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n
Viri:<\/h5>\n\n\n\n
\u20184856 dni je od podpisa protokolov. Kak\u0161na bo usoda \u0160rajbarskega turna?\u2019 Spletni vir: < https:\/\/www.eposavje.com\/ostale-novice\/kaksna-bo-usoda-srajbarskega-turna-foto<\/a>>, pregledano 29.10.2021<\/h5>\n\n\n\n
Kerin, Anja 2013 ‘\u0160rajbarski turn i\u0161\u010de “gra\u0161\u010daka”: zare\u010dene obljube : dr\u017eava kljub zavezi o njegovi obnovi spet prodaja leskov\u0161ki grad : Stanko: \u010cas gre naprej, grad pa propada: v vodo padla tudi selitev ARAO.’ V: Dolenjski list. <\/em>Leto 64, \u0161t. 5 (31. jan. 2013), str. 10.<\/h5>\n\n\n\n
Mavsar, Bojana 2002 ‘Ministrstvo pristopa k obnovi \u0160rajbarskega turna-kam bodo \u0161li stanovalci?’. V Posavski obzornik<\/em>. Leto VI, \u0161t. 54. Str. 6<\/h5>\n\n\n\n
Mavsar, Bojana 2021 \u2018Neko\u010d biser, danes podrtija\u2019. Spletni vir: < https:\/\/www.posavskiobzornik.si\/kultura\/nekoc-biser-danes-podrtija-92467<\/a>>, pregledano 29.10.2021<\/h5>\n\n\n\n
Nadbath, Barbara in drugi 2009 Leskovec pri Kr\u0161kem, Obmo\u010dje gradu \u0160rajbarski turn (E\u0160D 8772), Grad \u0160rajbarski<\/em> <\/em>turn (E\u0160D 317), Mavzolej Anastazija Gruena (E\u0160D 10284): konservatorski na\u010drt.<\/em> <\/em>Ljubljana: Zavod za varstvo kulturne dedi\u0161\u010dine Slovenije.<\/h5>\n\n\n\n
Se\u010den, Ernest 2007 ‘\u0160rajbarski turn propada.’ V: Dnevnik.<\/em> <\/em>Internetni vir: <http:\/\/www.dnevnik.si\/clanek\/281488 >, 28.11.2007.<\/h5>\n\n\n\n
Se\u010dnik, \u0160pela 2014 \u2018Kako so \u017eiveli na \u0160rajbarskem turnu?\u2019. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.<\/h5>\n\n\n\n
Protokol za obnovo \u0160rajbarskega turna: file:\/\/\/C:\/Users\/38631\/Documents\/ZAVOD\/DOSJE\/%C5%A1rajbarski%20turn\/protokol_za_obnovo_srajbarskega_turna.pdf<\/a><\/h5>\n\n\n\n
\n<\/div><\/div>\n\n\n\n
<\/div><\/div>\n<\/div><\/div><\/div>\n