{"id":4055,"date":"2026-06-08T06:46:54","date_gmt":"2026-06-08T06:46:54","guid":{"rendered":"https:\/\/kajza.si\/?p=4055"},"modified":"2026-06-08T09:16:53","modified_gmt":"2026-06-08T09:16:53","slug":"odprti-poziv-za-pisanje-esejev-festival-razpoka","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kajza.si\/index.php\/2026\/06\/08\/odprti-poziv-za-pisanje-esejev-festival-razpoka\/","title":{"rendered":"Odprti poziv za pisanje esejev: festival Razpoka"},"content":{"rendered":"\n
\n
\n

Odprti poziv za pisanje esejev: festival Razpoka<\/h2>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Jeseni se z raz\u0161irjenim programom in poglobljenimi uvidi vra\u010da Razpoka, prvi slovenski festival prenove in trajnostnega bivanja.<\/p>\n\n\n\n

Festival Razpoka je namenjen vsem, ki nas veselijo stare hi\u0161e in nove ideje. Lastniki starih hi\u0161 in navdu\u0161enci nad sonaravno gradnjo, vizionarski arhitekti in anga\u017eirani konservatorji, zanesenja\u0161ki ekologi in navdihnjeni gradbeniki, idealisti\u010dni \u0161tudentje in viharni\u0161ki teoretiki: Razpoka je festival za nas. Je prvi festival, namenjen arhitekturni prenovi in trajnostnemu bivanju v Sloveniji. Razpoka nadaljuje in raz\u0161irja zamisli, ki jih \u017ee od leta 2021 zastopa sti\u010di\u0161\u010de Kaj\u017ea.<\/p>\n\n\n\n

Leto\u0161nji festival uvaja novost: kuratorski dvojici se bo odslej vsako leto pridru\u017eil nov gostujo\u010di sokurator, ki bo sodoben odnos do zgodovine in stavbne dedi\u0161\u010dine osvetlil na svoj na\u010din.<\/p>\n\n\n\n

Z velikim veseljem in ponosom sporo\u010damo, da je kot prva mesto gostujo\u010de sokuratorke sprejela vrhunska scenaristka, re\u017eiserka in esejistka Helena Koder<\/strong>. Skupaj smo izbrali leto\u0161njo vodilno temo festivala: manj\u0161e zlo<\/em>.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

O gostujo\u010di sokuratorki<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Helena Koder je \u0161tudirala romanistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. \u017de med \u0161tudijem se je zaposlila na Televiziji Ljubljana, kjer je vodila razli\u010dne oddaje, in bila prva poklicna napovedovalka, po diplomi pa novinarka. Ve\u010dino svoje profesionalne poti se je na RTV Slovenija ukvarjala s scenarijem in re\u017eijo dokumentarnih filmov.<\/p>\n\n\n\n

Njen filmski opus obsega ve\u010d kot petdeset dokumentarcev. Med njenimi najbolj znanimi deli sta Magdalenice gospe Radojke Vran\u010di\u010d<\/em> (1997) in Obrazi iz Marijani\u0161\u010da<\/em> (2001). Leta 2022 je za svoje delo prejela \u0160tigli\u010devo nagrado za \u017eivljenjsko delo na podro\u010dju dokumentarnega filma. Leta 2024 je izdala svoj literarni prvenec, zbirko esejev, Kro\u0161nja z neznanimi sade\u017ei<\/em>, ki se mu je leta 2026 pridru\u017eila druga knjiga z eno najzanimivej\u0161ih ljubljanskih arhitekturnih zgodb, Kolizej<\/em>.<\/p>\n\n\n\n

Manj\u0161e zlo <\/strong><\/p>\n\n\n\n

\u00bbTi, ki izberejo manj\u0161e zlo, hitro pozabijo, da so kljub vsemu izbrali zlo,\u00ab je zapisala Hannah Arendt. V \u010dasu, ko se znova spopadamo s \u0161tevilnimi dru\u017ebenopoliti\u010dnimi situacijami, za katere smo menili, da so prese\u017eene, vsak dan izbiramo med ve\u010djim in manj\u0161im zlom: s svojim delom, strinjanjem, nasprotovanjem, sodelovanjem ali nesodelovanjem, z besedo ali molkom, s svojim \u017eivljenjem kot takim. Izbiramo, pravi Arendt, saj bi bilo nemoralno, \u010de ne bi izbrali.<\/p>\n\n\n\n

Ob vsem tem se zdi, da zgodovina ni ve\u010d velika u\u010diteljica, pa\u010d pa polje osvoboditve ter poligon zavajanj obenem. Kaj izbiramo, ko vstopamo v dialog z lastno preteklostjo? Kako z dana\u0161njimi stali\u0161\u010di sooblikujemo zgodovinske narative, kako preobra\u017eamo njihove snovne ostanke? Ko vstopamo v zgodovinski \u010das in prostor \u2013 kot arhitekti, dokumentaristi, konservatorji, ljudje – ga s svojo dejavnostjo \u017ee interpretiramo. Prostor lastninimo, mu postavljamo ceno, ter ga prepu\u0161\u010damo investicijam in stekanju dobi\u010dka v roke tistih, ki usmerjajo poli\u010dne in okoljske krize. Arendt vzpon totalitarizmov povezuje s poprej\u0161njim uni\u010denjem javnih prostorov prostega izra\u017eanja ter izmenjave mnenj. Kako lahko na svoboden na\u010din vzgajamo prostore diskurza o lastni preteklosti, ne da bi pri tem neeti\u010dno pripisovali, posplo\u0161evali, ali razpolagali s krivdo? Ob spopadanju s tovrstnimi vpra\u0161anji se kot najpomembnej\u0161a znova in znova izkazuje ob\u010dutljivost: do prostora, do so\u010dloveka, do drugih bitij, do ustvarjanja skupnega spomina.<\/p>\n\n\n\n

Snovna, arhitekturna dedi\u0161\u010dina, ki zaznamuje na\u0161 skupni prostor, je za razmislek o tak\u0161nih vpra\u0161anjih klju\u010dna. Ko dolo\u010dimo, kaj si kot dru\u017eba \u017eelimo ohraniti, namre\u010d \u017ee izberemo. Ko to poimenujemo za dedi\u0161\u010dino, izberemo znova. Kaj izbiramo, ko izbiramo dedi\u0161\u010dino? Je to zgolj manj\u0161e zlo, ki vliva la\u017eno tola\u017ebo? Ali obstaja \u0161e tretja mo\u017enost?<\/p>\n\n\n\n

– Andra\u017e Ker\u0161i<\/a>\u010d in Ajda Bra\u010di\u010d<\/p>\n\n\n\n

Ljudje najbr\u017e svojega veka ne moremo pre\u017eiveti z ob\u010dutkom, da je vse na\u0161e bivanje in delovanje omejeno na povzro\u010danje ve\u010djega ali manj\u0161ega zla. Ljudje si globoko v sebi \u017eelimo, da bi delali dobro. Ne povzro\u010dali nobenega<\/em> zla. Torej se smemo \u0161ele, ko definiramo dobro, odlo\u010dati za manj\u0161e zlo. Zakaj sploh lahko na ohranjanje stavbne dedi\u0161\u010dine \u2013 pa tudi dedi\u0161\u010dine nasploh \u2013 gledamo kot na nekaj dobrega? Pustimo ob strani ekonomske ali podnebnovarstvene in druge prakti\u010dne razloge. Spo\u0161tovanje dedi\u0161\u010dine, njeno vzdr\u017eevanje, ohranjanje in skrb zanjo \u2013 in torej tudi prenavljanje \u2013 vklju\u010duje drugega<\/em>. Drugega v \u010dasu in prostoru. Skupnost. Odnos do neke stavbe \u2013 vzemimo za primer ljubljansko Dramo \u2013 nas povezuje v skupnost. Povezuje nas horizontalno v tem trenutku in tem prostoru in vertikalno v \u010dasu, se pravi povezuje s preteklostjo in prihodnostjo. Pravijo, da je bila v razvoju \u010dloveka najbolj odlo\u010dilna in pomembna lastnost zmo\u017enost sodelovanja in ustvarjanja skupnosti. Dedi\u0161\u010dina je vezivo skupnosti. Ali vsaj eno od veziv.<\/p>\n\n\n\n

– Helena Koder<\/p>\n\n\n\n

Odprti poziv za eseje<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Vse zainteresirane pisce vabimo, da oddajo svoje izvirno esejisti\u010dno besedilo kot odziv na temo manj\u0161e zlo<\/em>, predvsem v kontekstu odnosa do nepremi\u010dne dedi\u0161\u010dine, arhitekturne prenove, izzivov okoljske in dru\u017ebene trajnosti ter odnosa do zgodovine.<\/p>\n\n\n\n

Besedila naj ne presegajo dol\u017eine 10.000 znakov s presledki. Oddajte jih v .doc ali podobnem besedilnem formatu na e-naslov info@kajza.si<\/a>. Rok za oddajo je 17.7.2026 <\/strong>do konca dne.<\/p>\n\n\n\n

Besedila bo pregledal strokovni uredni\u0161ki odbor festivala      in med prispelimi izdelki izbral 5 besedil, ki bodo objavljena v samostojni publikaciji, ki bo iz\u0161la jeseni 2026. Publikacija bo predstavljena na javnem dogodku na festivalu Razpoka oktobra 2026. izbrana besedila bodo honorirana. Izbrani pisci prejmejo tudi izvod publikacije.<\/p>\n\n\n\n

Vabljeni k pisanju!<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n
\n\t<\/a>\t\t
\n\t\t
\n\t\t\t\"\"\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\tFestival prenove in trajnostnega bivanja Razpoka\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\tMed 2. in 4. oktobrom v MAO in na Doma\u010diji pr’ Lenart!\t\t<\/div>\n\t\t\t<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n
<\/div>\n<\/div><\/div>\n\n\n\n
<\/div><\/div>\n<\/div><\/div><\/div>\n