{"id":4013,"date":"2026-03-27T08:12:01","date_gmt":"2026-03-27T08:12:01","guid":{"rendered":"https:\/\/kajza.si\/?p=4013"},"modified":"2026-03-27T08:23:36","modified_gmt":"2026-03-27T08:23:36","slug":"mnenje-krivda-dediscine","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kajza.si\/index.php\/2026\/03\/27\/mnenje-krivda-dediscine\/","title":{"rendered":"Mnenje: Krivda dedi\u0161\u010dine"},"content":{"rendered":"\n
\n
\n

Mnenje: Krivda dedi\u0161\u010dine<\/h2>\n\n\n\n

\u00bbArhitektura je prvi dokaz pri razvijanju teorije Zgodovine,\u00ab pi\u0161e arhitekturni zgodovinar K. Michael Hays, \u00bbsaj je arhitektura najbolj izpodbijana in pogajanjem podvr\u017eena izmed vseh kulturnih reprezentacij in izdelkov.\u00ab Ta izpodbijanja in pogajanja so predmet javnega diskurza, predmet skupnosti, kdaj tudi poligon merjenja mo\u010di in medsebojnega obto\u017eevanja \u2014 predmet politike. Prostor odslikuje stanje v dru\u017ebi, tudi njeno zmo\u017enost ali nezmo\u017enost sodelovanja ideolo\u0161kim razlikam navkljub. V \u010dasu slovenskih parlamentarnih volitev se je v medijih bralo tudi o arhitekturi in dedi\u0161\u010dini, ki sta v zadnjih letih tudi zaradi ve\u010djega medijskega anga\u017emaja prostorskih strokovnjakov po pravici postala dve izmed glavnih tori\u0161\u010d pogovorov o skupnem dobrem. Brali smo, da nekateri klju\u010dni projekti, kot so prenova Drame, gradnja NUK II in Ple\u010dnikov stadion \u0161e vedno stojijo, da jih aktualna vlada ni prednostno obravnavala, da kljub rekordnim sredstvom ni storila dovolj, da bi jih premaknila z mrtve to\u010dke. Brali smo tudi, da moramo kljub medijskemu hujska\u0161tvu prese\u010di nasprotja in glasovati s trezno glavo, pri \u010demer so prav tak\u0161na mnenja za lastno ‘trezno presojo’ uporabljali zgolj enostranske poglede in spretno prikrito manipulacijo.<\/p>\n\n\n\n

Na \u0161tevilne uspe\u0161no za\u010dete ali kon\u010dane prenove gradov, dvorcev in druge kulturne dedi\u0161\u010dine, ki jih je prinesel pretekli mandat, se je v \u010dasu zagrizenih kampanj enostransko pozabilo. Veliki zgodovinski objekti, kot so gradovi, pa tudi odslu\u017eeni industrijski ali kmetijski objekti, ki danes zaradi sprememb v dru\u017ebi in napredka tehnologije ne morejo ve\u010d slu\u017eiti svojemu prvotnemu namenu, so danes izjemen izziv za ohranjanje in posodabljanje. Z na\u010delom prilagojene ponovne uporabe, enim najprivla\u010dnej\u0161ih sodobnih na\u010del v arhitekturi, jim lahko najdemo ustrezno mesto v spremenjenem svetu. Vlaganje v prenove, ki jih je izvedla dr\u017eava, in ki so za majhne lokalne skupnosti, v katerih se tak\u0161ni objekti pogosto nahajajo, je bil zato korak v pravo smer, ki se mora nadaljevati.  <\/p>\n\n\n\n

Nepremi\u010dna kulturna dedi\u0161\u010dina je dale\u010d od tega, da bi bila politi\u010dno nevtralna. Ne izpri\u010duje le politi\u010dnih okoli\u0161\u010din svojega nastanka, kot pravi Hays, pa\u010d pa tudi vse plasti, ki so jo oblikovale zatem in jo sooblikujejo \u0161e danes. V dana\u0161nji doma\u010di politi\u010dni klimi ima to sre\u010do, da sta ji vsaj na papirju naklonjeni tako leva kot desna opcija; ena morda bolj v kontekstu zelenega prehoda, druga ob sklicevanju na narodno identiteto in tradicijo. To bi dedi\u0161\u010dini moralo biti v prid in pri\u010dakovali bi, da bo vsaj na tem podro\u010dju torej pri\u0161lo do sodelovanja. Dedi\u0161\u010dina bi zares lahko postala tisto prese\u010di\u0161\u010de interesov, kjer je mogo\u010de – ne glede na prepri\u010danja in \u010deprav morda iz razli\u010dnih, celo nasprotujo\u010dih si razlogov \u2013 sesti za isto mizo.<\/p>\n\n\n\n

A kjer sta arhitektura in dedi\u0161\u010dina poligon merjenja politi\u010dnih mo\u010di, hitro postaneta tudi \u017ertev. Kjer se dedi\u0161\u010dina uporablja za o\u010ditke in metanje polen pod noge, se ne bo zru\u0161il politi\u010dni nasprotnik, pa\u010d pa bodo padli zidovi neprecenljive vrednosti. Ob zaostrovanju situacije na Bli\u017enjem vzhodu smo pri\u010da neusmiljenemu uni\u010devanju \u2013 ne le \u010dlove\u0161kih teles, domov in \u017eivljenjske infrastrukture, pa\u010d pa tudi neprecenljive dedi\u0161\u010dine, nosilca identitete, nenadomestljivih korenin. Pala\u010da \u010cehel Sotun v Isfahanu je poleg \u0161tevilnih drugih \u017ee utrpela nepopravljivo \u0161kodo. Na obmo\u010dju, ki predstavlja zibelko kulture in na katerem se nahajajo nekateri izmed najpomembnej\u0161ih spomenikov na\u0161e civilizacije, ki jih, ko bodo uni\u010deni, nikdar ne bo mo\u010d povrniti, divja megalomanska genocidna furija. O situaciji so se izrekli pri UNESCU, tudi pri zdru\u017eenju ICOMOS, a svarila so preblaga. Ne glede na izid bo za vojno vihro ostalo le pogori\u0161\u010de, nema pokrajina, opusto\u0161enje.<\/p>\n\n\n\n

Dedi\u0161\u010dina je utele\u0161ena Zgodovina, ne le tista, ki pripada preteklosti, temve\u010d predvsem tista, ki jo pravkar pi\u0161emo. Dedi\u0161\u010dina je Zgodovina, ki pripada skupnosti, a se tudi vedno zrcali v besedah tega, ki jo izgovarja. Je torej krivda dedi\u0161\u010dine, da nas je izoblikovala tak\u0161ne, kot smo? Govori z dvojimi usti, s katerimi nagovarja z dveh strani? Vsak objekt bo, ko se mu bomo pribli\u017eevali, z dveh zornih kotov videti razli\u010dno, toda ko bomo pri njem, ko bomo z dlanjo zdrseli \u010dez razpoko, bo jasno, da gre za eno samo, nenadomestljivo sled preteklosti. Ko izbri\u0161emo ali pustimo propasti to, pa ne izbri\u0161emo le ene, temve\u010d vse mo\u017ene plati njene interpretacije.  <\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Pi\u0161e: Ajda Bra\u010di\u010d<\/p>\n\n\n\n

Naslovna fotografija: Vrt in pala\u010da \u010cehel Sotun, Pascal Coste, 1840<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n
\n\t<\/a>\t\t
\n\t\t
\n\t\t\t\"\"\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\tNajbolj\u0161i med gradbeniki – za kak\u0161no ceno?\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\tLeeuwardenska deklaracija ka\u017ee pot, vendar pa je to pot nujno tudi prehoditi. Za za\u010detek s preusmerjanjem investicij v sonaravno gradnjo, prenovo in s tem povezano izobra\u017eevanje.\t\t<\/div>\n\t\t\t<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n
<\/div>\n<\/div><\/div>\n\n\n\n
<\/div><\/div>\n<\/div><\/div><\/div>\n