{"id":3896,"date":"2025-12-12T15:42:21","date_gmt":"2025-12-12T15:42:21","guid":{"rendered":"https:\/\/kajza.si\/?p=3896"},"modified":"2025-12-12T15:42:23","modified_gmt":"2025-12-12T15:42:23","slug":"cas-dialoga","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kajza.si\/index.php\/2025\/12\/12\/cas-dialoga\/","title":{"rendered":"\u010cas dialoga"},"content":{"rendered":"\n

<\/p>\n\n\n\n

\n
\n
<\/td><\/tr><\/tbody><\/table><\/figure>\n\n\n\n

\u010cas dialoga<\/h2>\n\n\n\n


Projekt \u2019\u010cas dialoga\u2019 je obsegal raziskavo, pripravo, izvedbo in objavo serije petih intervjujev s \u010dlani ZAPS, ki so naklonjeni sonaravnemu delovanju in prilagojeni ponovni rabi dedi\u0161\u010dine. V pogovorih smo razpirali dialog med razli\u010dnimi pristopi in na\u010deli pri prenovi in sonaravni gradnji.
Nata\u0161a Pavlin in Aleksander Ostan sta govorila o svojih projektih prenove in pristopih k pedago\u0161kemu delu, Mateja Panter predvsem o odnosu do dedi\u0161\u010dine, Robert Veselko o gradnji s sonaravnimi materialni, Petra Marinko o netoksi\u010dnih gradbenih materialih, Ma\u0161a Ogrin pa o trajnostnem oblikovanju. Razprli smo teme delovanja arhitekta-posameznika v doma\u010di arhitekturni skupnosti in solidarnega prizadevanja za skupne cilje. <\/p>\n\n\n

\n\t<\/a>\t\t
\n\t\t
\n\t\t\t\"\"\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\tAleksander Ostan in Nata\u0161a Pavlin: Pognati korenine in se hkrati nau\u010diti leteti\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\tArhitekta stojita za \u0161tevilnimi vrhunskimi prenovami zgodovinskih objektov, pa tudi izjemnimi re\u0161itvami novej\u0161ih urbanisti\u010dnih zasnov, med drugim za dru\u017einsko kapelo v Bovcu, koli\u0161\u010darsko naselbino z muzejem na Igu, kolesarsko potjo in brvmi na Rju v Bohinju, nagrajenim projektom prenove kamnoloma v Podutiku in drugimi. \t\t<\/div>\n\t\t\t<\/div>\n<\/div>\n\n\n
\n\t<\/a>\t\t
\n\t\t
\n\t\t\t\"\"\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\tMateja Panter: “Prenarejanje v imenu nami\u0161ljene estetike imenujem ki\u010d”\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\tMateja Panter je arhitektka, ki od leta 1998 deluje kot samostojna ustvarjalka na podro\u010dju arhitekture, oblikovanja interierja, produktov in grafike, kreativnega svetovanja ter v strokovni publicistiki.\t\t<\/div>\n\t\t\t<\/div>\n<\/div>\n\n\n
\n\t<\/a>\t\t
\n\t\t
\n\t\t\t\"\"\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\tRobert Veselko: “Hi\u0161a iz ilovice ima taktilnost in zna\u010daj, ki ga industrijski materiali te\u017eko dose\u017eejo”\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\tArhitekt Robert Veselko je pri nas prepoznan po \u0161tevilnih projektih gradnje z naravnimi materiali in prenove. Pomen trajnosti v arhitekturi je preizku\u0161al \u017ee pred \u010detrt stoletja, ko se je v stroki ob pojmu trajnost \u0161e govorilo predvsem o pasivnih hi\u0161ah in son\u010dnih celicah. \t\t<\/div>\n\t\t\t<\/div>\n<\/div>\n\n\n
\n\t<\/a>\t\t
\n\t\t
\n\t\t\t\"\"\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\tPetra Marinko, Non Tox Uni Kum: Material je lahko popolnoma skladen z zakonodajo, pa \u0161e vedno predstavlja obremenitev za zdravje ljudi\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\tO zdravih in netoksi\u010dnih gradbenih materialih\t\t<\/div>\n\t\t\t<\/div>\n<\/div>\n\n\n
\n\t<\/a>\t\t
\n\t\t
\n\t\t\t\"\"\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\tMa\u0161a Ogrin: \u00bb\u010ce sveta ne bo zaneslo s te\u010dajev, se nam glede na znanja, ki jih imamo v na\u0161em prostoru, ne pi\u0161e slabo\u00ab\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\tMa\u0161a Ogrin je arhitektka, sopobudnica in ustvarjalka ve\u010d oblikovalskih in dru\u017ebenih akcij, projektantka in piska, pa tudi vodja 29. bienala oblikovanja.\t\t<\/div>\n\t\t\t<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n
<\/div>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

\n\n\n\n

Projekt je podprla Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije.<\/sub><\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n
<\/div>\n<\/div><\/div>\n\n\n\n
<\/div><\/div>\n<\/div><\/div><\/div>\n