{"id":3892,"date":"2025-12-10T12:04:07","date_gmt":"2025-12-10T12:04:07","guid":{"rendered":"https:\/\/kajza.si\/?p=3892"},"modified":"2025-12-10T12:05:30","modified_gmt":"2025-12-10T12:05:30","slug":"masa-ogrin-ce-sveta-ne-bo-zaneslo-s-tecajev-se-nam-glede-na-znanja-ki-jih-imamo-v-nasem-prostoru-ne-pise-slabo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kajza.si\/index.php\/2025\/12\/10\/masa-ogrin-ce-sveta-ne-bo-zaneslo-s-tecajev-se-nam-glede-na-znanja-ki-jih-imamo-v-nasem-prostoru-ne-pise-slabo\/","title":{"rendered":"Ma\u0161a Ogrin: \u00bb\u010ce sveta ne bo zaneslo s te\u010dajev, se nam glede na znanja, ki jih imamo v na\u0161em prostoru, ne pi\u0161e slabo\u00ab"},"content":{"rendered":"\n
\n
\n

Ma\u0161a Ogrin: \u00bb\u010ce sveta ne bo zaneslo s te\u010dajev, se nam glede na znanja, ki jih imamo v na\u0161em prostoru, ne pi\u0161e slabo\u00ab<\/h2>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Ma\u0161a Ogrin je arhitektka, sopobudnica in ustvarjalka ve\u010d oblikovalskih in dru\u017ebenih akcij, med njimi  odmevnega Pop-up doma, ki  je pred leti spro\u017eil val aktivacije med arhitekti in ustvarjalci vseh vrst. Pri oblikovanju lastne prakse na prese\u010di\u0161\u010du participacije, materialne odgovornosti in eksperimentalnega pristopa k ustvarjanju prostora jo vodi iskanje izzivov, ki jih najde tako v samostojnih, neodvisnih projektih, kot tudi pri delu na Fakulteti za arhitekturo, projektiranju, strokovni publicistiki ter, najbolj nedavno, kot vodja prihajajo\u010dega 29. bienala oblikovanja. <\/strong><\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

V svetu arhitekture smo trajnost \u0161e pred dobrim desetletjem razumeli kot gradnjo pasivnih hi\u0161, vgradnjo son\u010dnih celic in debele toplotne izolacije. Kako trajnost v arhitekturi in oblikovanju razume\u0161 danes?<\/strong> <\/strong><\/p>\n\n\n\n

\u0160e pred desetletjem nam je trg narekoval \u201cbolj\u0161o, energetsko manj potratno gradnjo\u201d s prodajo arhitekturnih industrijskih produktov, razvitih za \u0161ir\u0161i trg gradbene potro\u0161nje. Sistemi, ki so bili prej vgrajeni le v stavbe za posebne namene, kot na primer bolni\u0161nice, pisarni\u0161ke stavbe in podobno,  so se implementirali tudi v stanovanjsko arhitekturo, ki predstavlja velik tr\u017eni dele\u017e v  gradbeni industriji. Tovrstni gradbeni izdelki so omogo\u010dili gradnjo energetsko manj potratnih stanovanjskih hi\u0161. <\/p>\n\n\n\n

Pred desetletjem je koncept tak\u0161ne \u201cpasivne\u201d hi\u0161e dajal zalet razvoju gradbenih elementov, katerih integrativni del je izolacija iz umetnih materialov, ne glede na to, da mnogih od teh elementov ni mogo\u010de razstaviti in ponovno uporabiti, ter po ru\u0161enju predstavljajo odpadek. Velik trg se je odprl za izolacijske materiale iz umetnih mas, ki so predstavljali ugodno re\u0161itev za zagotavljanje manj\u0161ih toplotnih izgub in so uporabljeni na obse\u017enem stavbnem fondu starej\u0161ih stanovanjskih blokov. Razmahnil se je tudi razvoj zunanjih sistemov, kot so npr. son\u010dne elektrarne, toplotne \u010drpalke, rekuperacijski sistemi, ki naj bi zagotavljali \u010dim manj\u0161o porabo stavbe v \u010dasu njenega obratovanja.   <\/p>\n\n\n\n

Razumevanje trajnosti danes upo\u0161teva celotni cikel \u017eivljenja stavbe, vklju\u010dno z upo\u0161tevanjem energije vlo\u017eene v proizvodnjo in razkroj oz. potencialno ponovno uporabo delov stavbe. Zaradi na\u0161ega vedenja, ki je dnevno proizvaja velike koli\u010dine nerazgradljivih odpadkov, smo namre\u010d prisiljeni razmi\u0161ljati tudi o tem, kaj se zgodi s produktom, v tem primeru hi\u0161o, ko je enkrat ne bo ve\u010d. <\/p>\n\n\n\n

Na to opozarja ve\u010d iniciativ, najbolj glasna trenutno je npr. pobuda House Europe, ki vzpodbuja k prenovi, ne k ru\u0161enju in ponovni gradnji. Vse glasnej\u0161i pa s tudi razmisleki prepoznavnih (prostorskih) intelektualcev, ki kritizirajo prevladujo\u010d na\u010din pou\u010devanja o arhitekturi in prostoru, ki operira znotraj kapitalsko zastavljenih parametrov in s tem sledi korporativni logiki, ter namesto tega spodbujajo pogled na disciplino od dale\u010d, vklopljeno v \u0161ir\u0161i prostorsko-ekonomski kontekst. Obenem se \u0161tudijski in raziskovalni programi vse bolj prepletajo z drugimi disciplinami, v projekte so vklju\u010dena dognanja raziskovalcev z razli\u010dnih podro\u010dij, vanje se vpenjajo dognanja o razvoju novih (bio)materialov, fakultete se povezujejo z raziskovalnimi in\u0161tituti ali ustanavljajo svoje. S tega vidika je prihodnost – vsaj v izobra\u017eevanju – optimisti\u010dna.  <\/p>\n\n\n\n

Soustanovila si Pop-up dom, sooblikovala portal Trajekt, sodelovala z razli\u010dnimi arhitekturnimi mediji, organizirala delavnico slamokrovstva in pripovedovanja o dedi\u0161\u010dini, projektirala vrtec v Hamburgu, na Fakulteti za arhitekturo delovala kot raziskovalka, zdaj vodi\u0161 BIO. Kaj dru\u017ei vse te zanimive projekte? Katera na\u010dela te vodijo pri delu? <\/strong> <\/strong><\/p>\n\n\n\n

Pri poklicu me vodi iskanje izzivov za delovanje v kontekstu omogo\u010danja novih razmislekov in potencialnih aplikacij misli v bodisi realne, bodisi v konceptualne prostore. Najbolj zanimiv del kreativnega delovanja je ustvarjanje novih povezav in preskoki, ki se zgodijo na teh podro\u010djih, so najve\u010dja nagrada. Pop-up dom, opremljanje praznega stanovanja z izdelki mladih oblikovalcev, ki smo ga leta 2012 prvi\u010d izvedli s kreativno skupino Rompom, je v \u010dasu, ko je Slovenijo dosegel val gospodarske krize, predstavljal upanje. Projektu se je pridru\u017eilo ve\u010d kot 170 avtorjev, arhitektov in oblikovalcev, kasneje pa \u0161e ustvarjalcev z drugih podro\u010dij. Dru\u017ebo je za trenutek zajel val optimizma in posredno je ta projekt pripomogel iniciativi Coworking Slovenija, da je vzpostavila Poligon, prvi prostor za kreativno sodelovanje v prestolnici, ki je botroval mnogim uspe\u0161nim \u201cstart-up\u201d iniciativam. Pokazalo se je, da so sodelovanja mo\u017ena, dr\u017eavne institucije so prepoznale mo\u010d doma\u010de scene in podprle \u0161e mnogo drugih iniciativ na podro\u010dju oblikovanja.  <\/p>\n\n\n\n

Slamokrovstvo je bil manj\u0161i projekt, ki je nastal ob izzivu omejenih arhitekturnih znanj. S kolegico Nino Vidi\u0107 Ivan\u010di\u010d sva \u017eeleli izpeljati konkreten arhitekturni projekt, pa se je izkazalo, da arhitektom tovrstnega znanja primanjkuje, zato smo organizirali ve\u010ddnevno delavnico, izdali priro\u010dnik, posneli kratek film, kar je vse pripomoglo k raz\u0161iritvi znanj in tudi popularizaciji slamokrovstva. Ko smo prvi\u010d pristopili k gospodu Golnarju, slamokrovcu, je nasprotoval vsakemu snemanju, leto kasneje, po izvedbi na\u0161ega projekta, pa je z veseljem sodeloval pri produkciji dalj\u0161ega dokumentarnega filma. Lepo se je ozreti nazaj in videti, da so premiki imeli vzvod in da drug drugega lahko ves \u010das vzpodbujamo.  <\/p>\n\n\n\n

Veliko svojega dela si namenila tudi pisanju o arhitekturi. Se zate teorija in praksa povezujeta? Na kak\u0161en na\u010din?<\/strong> <\/strong><\/p>\n\n\n\n

Vsaka poteza, ki jo v \u017eivljenju storimo (ali ne storimo) je manifestacija neke misli. V prostorskem delovanju, pri arhitekturi, ko gre za manifestacijo arhitekturne misli, je ta prenos najbolj plasti\u010den, otipljiv. Podobno pri oblikovanju. Vsi ti mehanizmi delujejo tudi v drugih \u010dlovekovih praksah, pa naj gre za medicino, oblikovanje politik in zakonov,  sisteme dru\u017ebenega delovanja ali kaj povsem drugega. Vsaka na\u0161a poteza je determinirana z mislijo, zato je umestitev na\u0161ega delovanja v \u0161ir\u0161e kontekste vedno pomembna. V arhitekturnem jeziku gre za nekak\u0161en \u201czoom-out\u201d, ki se ne kon\u010da le z razumevanjem konteksta prostora, ampak s poskusom razumevanja delovanja celotne dru\u017ebe. Tudi s tega vidika je izobra\u017eevanje o arhitekturi in prostoru vedno bolj pestro tudi na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo. Ustvarja se ve\u010d projektov, ki se prostora dotikajo mnogo plastno. Vesela sem, da sem imela mo\u017enost sodelovati pri projektu HEI-Transform, ki ga na Fakulteti za arhitekturo vodi prof. dr. Sonja Ifko, vanj pa je vpetih ve\u010d raziskovalcev iz razli\u010dnih strok in podro\u010dij. Projekt poleg znanstvene obravnave dedi\u0161\u010dine v manj\u0161ih mestih in krajih, vsebuje najve\u010djo dru\u017ebeno vrednost predvsem v tem, da o vrednosti prostora osve\u0161\u010da odlo\u010devalce v lokalnih skupnostih in realne uporabnike prostora.  <\/p>\n\n\n\n

Kaj stoji za znamko Materially Based? Kak\u0161ni so cilji te iniciative?<\/strong> <\/strong><\/p>\n\n\n\n

Gre za pobudo, ki je pravzaprav bolj prosto\u010dasna, trenutno brez\u010dasna. Nastala je v \u017eelji po oblikovanju raznolikih projektov, ki so vedno znova kreirani v sodelovanju z zanimivimi posamezniki in iniciativami. Predstavlja prostor za delovanje glede na izziv in navdih. Ime je poskus besedne igre, ki posku\u0161a materializirati neulovljive izzive, se prostorsko vpra\u0161ati o stvareh, ki nas obdajajo, vzpodbujati k aktivaciji in razmislekom v svobodni formulaciji, ki pa je \u0161e vedno podprta z osnovnim vodilom \u2013 pomembnosti dobrega oblikovanja, odprtosti in vlogi kolektivov, ki v danem \u010dasu in prostoru skupaj \u017eelijo nasloviti dolo\u010dene izzive.   <\/p>\n\n\n\n

Bi lahko izpostavila nekaj najbolj zanimivih in perspektivnih oblikovalskih praks, ki te trenutno navdihujejo? Zakaj ravno te?<\/strong> <\/strong><\/p>\n\n\n\n

Redko i\u0161\u010dem zglede v tako imenovanih referencah, saj le te ovirajo izvirno misel in nas omejujejo pri mi\u0161ljenju. Poznavanje \u0161ir\u0161ega oblikovalskega oz. arhitekturnega konteksta je kljub temu koristno. Gre za oblikovanje osebnega zemljevida vednosti, ki nam lahko pomaga pri oblikovanju lastne aktivnosti. Delujemo razli\u010dno, nekateri vedo, kaj \u017eelijo, in svojo prakso aktivno udejanjajo v eni smeri. Inspirirajo me kreativci s popolno predanostjo. Navdihuje me ve\u010dina ljudi, s katerimi sem v \u017eivljenju sodelovala in \u0161e danes doprina\u0161ajo v zemljevid moje vednosti. Razsvetljujejo me posamezniki in kolektivi na katere naletim ob delu, tudi  aznoliki pristopi k izzivom trenutnega \u010dasa. Z vidika arhitekturne misli sem nazadnje naletela na \u0161vicarsko-srbski kolektiv TEN, ki deluje interdisciplinarno in naslavlja teme trajnostne, dostopne in prilagodljive arhitekture. Njihov pristop je interdisciplinaren in ve\u010d medijski, projekti in sodelovanja so odprta za razli\u010dne profile sodelavcev, rezultati pa zajemajo tako spekulativne  kot realne arhitekturne projekte.  <\/p>\n\n\n\n

Kje so po tvojem mnenju tiste ovire, ki jih moramo za \u0161ir\u0161o implementacijo trajnostnih prostorskih praks \u0161e premagati?<\/strong> <\/strong><\/p>\n\n\n\n

Ne\u0161teto jih je. Najprej se moramo dodobra vpra\u0161ati, kaj trajnost v hitrem in (ne)povezanem svetu sploh pomeni. Je to lokalno delovanje v dru\u017ebenih krogih, ki jih dosegamo ali globalno povezovanje enako misle\u010dih, ki lahko preko teh povezav delujejo lokalno? Implementacija zakonodajnih vzpodbud, ki so prijazne do prostora in vi\u0161ajo vrednost celotni krajini, ne le posameznemu zemlji\u0161\u010du oz. objektu? V zadnjih desetih ali dvajsetih letih je bilo npr. obnovljeno veliko javnih prostorov v mestnih jedrih, nastal je prostor za pe\u0161ce in dejavnosti, ki se po\u010dasi oblikujejo in razvijajo, in to ne le v turisti\u010dnem smislu. Cene nepremi\u010dnin v ve\u010djih mestih silijo mlade k selitvi v manj\u0161e kraje, kar vzpodbuja decentralizacijo in aktivacijo manj\u0161ih krajev, kjer se ob dobri podpori lokalnih skupnosti lahko razvijejo lepe iniciative, ki bogatijo dru\u017ebeni prostor. Navdih pa je za iskati v skromnosti, vedrini in pomenu, kar je zelo zna\u010dilno za na\u0161 prostor in vsem skupno.<\/p>\n\n\n\n

Tudi pri nas smo imeli neko\u010d infrastrukturo za dostopno in trajnostno oblikovanje \u2013 velika podjetja, vrhunske oblikovalce. V \u010dem se situacija danes razlikuje? <\/strong> <\/strong><\/p>\n\n\n\n

Razlikuje se v tem, da je od takrat minilo \u017ee ve\u010d desetletij. Slovenci se radi poslu\u017eujemo opija – nostalgije, kar ne velja le za podro\u010dje oblikovanja. \u0160e danes imamo ogromno dobrih oblikovalcev, le da so njihovi sistemi delovanja bolj raznoliki kot neko\u010d. Nekateri sami oblikujejo svojo znamko in sku\u0161ajo prodreti na trg, drugi se pridru\u017eijo podjetjem, lahko tudi globalnim, s katerimi sodelujejo. Zgodovino, kakr\u0161na je bila, je najbolj\u0161e ohraniti v treznem spominu, saj tak\u0161nih \u010dasov ne bo ve\u010d, nostalgija pa je lahko \u0161kodljiva in v marsi\u010dem hrome\u010da. Na\u010drtovanje in proizvodnja se, v nasprotju z nostalgi\u010dnim \u010dasom, ki ga omenja\u0161, dostikrat ne odvijata ve\u010d na eni lokaciji. Tu smo kot majhna dr\u017eava, razpeta med srednjo in ju\u017eno Evropo, obviseli v \u017eepu. Nismo ne preve\u010d poceni, da bi proizvajali, ne dovolj mo\u010dni, da bi naro\u010dali. Seveda bi bilo idealno, \u010de bi dajali prednost lokalni proizvodnji, vendar je to, glede na komoditeto \u017eivljenja, na katero smo se navadili s pretirano potro\u0161njo, brez konkretnega ponastavitve svetovne ureditve, nezamisljivo. Za na\u0161 prostor so zna\u010dilne ni\u0161ne industrije in manj\u0161a tehnolo\u0161ka podjetja, ki se dobro razvijajo. \u010ce sveta ne bo zaneslo s te\u010dajev, se nam glede na znanja, ki jih imamo v na\u0161em prostoru, ne pi\u0161e slabo. Znotraj priprav za prihajajo\u010di 29. bienale oblikovanja skupaj s kustosinjo raziskujemo prav to \u2013 i\u0161\u010demo akterje v slovenskem prostoru, tako na podro\u010dju raziskovalnih in\u0161titucij, kot na podro\u010dju podjetij in industrij, najprej, da bi razumeli stanje, nato, da bi ga lahko z oblikovalsko ve\u0161\u010dino aplicirali na realne (ali spekulativne) izzive.   <\/p>\n\n\n\n

Kako meni\u0161, da bi lahko druga\u010de pristopali k izobra\u017eevanju in usposabljanju mladih oblikovalcev? Kako bi jih lahko strukturno bolje podprli?<\/strong> <\/strong><\/p>\n\n\n\n

Mislim, da imajo na\u0161e fakultete dovolj dobrih profesorjev, ampak so tudi vpete v okvire nekega \u010dasa, in tak\u0161ne institucije in sistemi se spreminjajo po\u010dasi, toda vztrajno. Izmenjave s tujino so pri kompleksnej\u0161ih \u0161tudijih nujne, saj je pretok znanj tam zelo potreben. Dr\u017eava ima \u017ee dolga leta ma\u010dehovski odnos do izobra\u017eevanja oblikovalcev, porinjeni so tja nekam na zadek kulture in se ne morejo identificirati niti s kulturno stroko (ker so premalo umetni\u0161ki), niti se ne vpenjajo dobro v trg dela (saj je \u0161tudij oblikovanja, vsaj tako je razvidno iz obletne razstave, \u0161e vedno precej naslonjen na industrijsko oblikovanje). V nekaterih naprednej\u0161ih dr\u017eavah se tekom \u0161tudija \u0161tudentje veliko bolj pogosto sre\u010dujejo s prese\u010dnimi praksami oblikovanja\/umetnosti, oblikovanja\/raziskovanja, oblikovanja\/storitev. Oblikovanje je mnogo ve\u010d od oblike kon\u010dnega produkta, kakr\u0161na je  podoba, ki je \u0161e vedno vcepljena v sodobno dru\u017ebo. Vse je oblikovano, vsak odnos, vsak dru\u017ebeni sistem, vsaka relacija, vsak zakon, vsak medicinski proces. Z interdisciplinarnimi pristopi k \u0161tudiju (in k razvoju) bo morda oblikovanje spet zadobilo svoje dru\u017ebeno mesto. Mora pa si ga tudi vzpostaviti, za kar je potrebna suverenost in neodvisna misel, ne glede na mentorsko oceno.  <\/p>\n\n\n\n

V \u010dem je po tvojem mnenju vloga nevladnih organizacij pri promociji trajnostne gradnje? Kak\u0161na je ta vloga v odnosu do dr\u017eavnih institucij in podjetij?<\/strong> <\/strong><\/p>\n\n\n\n

Vloga nevladnih organizacij, kot je na primer tvoja, je lahko raznolika. Najve\u010dja prednost manj\u0161ih pobud je ta, da so lahko eksperimentalne in agilne, ter da lahko dosegajo zelo raznolike kroge ljudi. Ve\u010dje institucije imajo po navadi dolo\u010deno ob\u010dinstvo, ki je v\u010dasih tudi lokacijsko omejeno, manj\u0161e organizacije pa so v svojem delovanju lahko bolj svobodne in dosegajo tudi ljudi, ki na primer nikoli ne bi pri\u0161li v institucionalna okolja. Tako delujejo kot izobra\u017eevalna vozli\u0161\u010da na terenu, naloga dru\u017ebe in podjetij pa je, da jih, v kolikor se strinjajo z vrednotami, ki jih nevladne organizacije zastopajo po svojih mo\u010deh podpirajo.  <\/p>\n\n\n\n

Kaj lahko pri\u010dakujemo od naslednjega bienala oblikovanja? <\/strong> <\/strong><\/p>\n\n\n\n

Predvsem izzive. S kustosinjo vstopamo v zanimiv proces odkrivanja znanj v Sloveniji, odpiramo vrata raziskovalnih in\u0161titutov in trkamo na vrata industrij, vse z namenom, da bi ustvarili polja za potencialno aktivacijo in povezovanje. Muzej za arhitekturo in oblikovanje, v sodelovanju s Centrom za kreativnost, namre\u010d omogo\u010da prav to. Povezovanje med  strokovnimi znanji, z namenom usmerjanja razvoja discipline v prihodnosti. Poleg drugih in\u0161titucij, kot je npr. Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, se trudimo za opolnomo\u010denje potencialov stroke. Z leto\u0161njim bienalom oblikovanja bo omogo\u010deno, da izjemna znanja, ki se razvijajo za zaprtimi vrati, skrita pred o\u010dmi javnosti, postanejo vidna, otipljiva, berljiva, prepoznavna in uporabna. Uporabili jih bomo na skupni platformi bienala, ki se odpira v oblikovanje. Iz sodelovanj, ki jih bomo vzpostavili skozi proces, pa se bodo razvila nova, ki bodo trajanje bienala presegla.  <\/p>\n\n\n\n

Pogovarjala se je: Ajda Bra\u010di\u010d<\/p>\n\n\n\n

Foto: Amadeja Smrekar<\/p>\n\n\n\n

\n\n\n\n

Objavo intervjuja je podprla Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije.<\/sub><\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n
\n\t<\/a>\t\t
\n\t\t
\n\t\t\t\"\"\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\tProjekt o\u017eivljanja kulturne dedi\u0161\u010dine – slamnata streha v Gornjih Petrovcih\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\tProjekt o\u017eivljanja kulturne dedi\u0161\u010dine – slamnata streha v Gornjih Petrovcih ponedeljek, 7. november 2022 Pod taktirko arhitektk Ma\u0161e Ogrin in Nine Vidi\u0107 Ivan\u010di\u010d se je v toplih jesenskih dneh odvijal zanimiv projekt raziskovanja in odkrivanja nesnovne kulturne dedi\u0161\u010dine slamokrovstva. Projekt se po raziskovanju, izvedeni prakti\u010dni arhitekturni delavnici ter objavljeni publikaciji zdaj zaklju\u010duje.  Prelistajte publikacijo Slamnata…\t\t<\/div>\n\t\t\t<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

<\/p>\n<\/div><\/div>\n\n\n\n

<\/div><\/div>\n<\/div><\/div><\/div>\n