{"id":3882,"date":"2025-12-05T16:34:17","date_gmt":"2025-12-05T16:34:17","guid":{"rendered":"https:\/\/kajza.si\/?p=3882"},"modified":"2025-12-05T16:36:17","modified_gmt":"2025-12-05T16:36:17","slug":"petra-marinko-non-tox-uni-kum-material-je-lahko-popolnoma-skladen-z-zakonodajo-pa-se-vedno-predstavlja-obremenitev-za-zdravje-ljudi","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kajza.si\/index.php\/2025\/12\/05\/petra-marinko-non-tox-uni-kum-material-je-lahko-popolnoma-skladen-z-zakonodajo-pa-se-vedno-predstavlja-obremenitev-za-zdravje-ljudi\/","title":{"rendered":"Petra Marinko, Non Tox Uni Kum: Material je lahko popolnoma skladen z zakonodajo, pa \u0161e vedno predstavlja obremenitev za zdravje ljudi"},"content":{"rendered":"\n
<\/div>\n\n\n\n
\n
\n

Petra Marinko, Non Tox Uni Kum: Material je lahko popolnoma skladen z zakonodajo, pa \u0161e vedno predstavlja obremenitev za zdravje ljudi<\/strong><\/h1>\n\n\n\n

Petra Mar<\/strong>inko je arhitektka, ki jo je pot skozi poslovne vode in od dela z zdravo kozmetiko pripeljala do zagovorni\u0161tva zdravih, netoksi\u010dnih gradbenih materialov. Ustanovila je Non Tox Uni Kum, edinstveno organizacijo, ki se ukvarja s svetovanjem, na\u010drtovanjem in izobra\u017eevanjem na podro\u010dju zdravih gradbenih materialov. Nivo sodelovanj in akcij sega od globalnega New Yorka do doma\u010dih Trbovelj. Njihov cilj, pravi Petra Marinko, je preprost: \u201c<\/strong>ustvarjati prostore, ki so prijaznej\u0161i do zdravja, brez nepotrebnih toksi\u010dnih obremenitev, ter omogo\u010diti arhitektom, na\u010drtovalcem, da to dimenzijo vklju\u010dijo \u017ee v za\u010detne faze na\u010drtovanja.\u00ab<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Kako se je razvilo tvoje zanimanje za zdrave gradbene materiale? Bi lahko na kratko opisala pot, ki te je vodila do sem?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Prostor me je vedno zanimal kot ob\u010dutek. Kot nekaj, kar tiho, a vztrajno vpliva na na\u0161e stanje ter se vsakega posameznika dotakne na svoj na\u010din. Spra\u0161evala sem se, zakaj se nekje umirimo, drugje pa ne, zakaj nekateri prostori nosijo toplino, drugi napetost. Ta vpra\u0161anja so me spremljala dolgo, preden sem razumela, da odgovor pogosto le\u017ei v materialih.<\/p>\n\n\n\n

Iz arhitekture me je pot za nekaj let vodila v gospodarstvo. Ko sem oblikovala tudi blagovne znamke in produkte, sem veliko \u010dasa pre\u017eivela med sestavinami in materiali in se ukvarjala s tem, da zagotavljamo njihovo ne\u0161kodljivost. To je bil svet, v katerem sem se u\u010dila strategije, jasnosti, odgovornosti do uporabnika in predvsem razumevanja, kako mo\u010dno lahko nekaj vpliva na \u010dloveka, kaj pride v stik z na\u0161im telesom in kak\u0161en vpliv tam pu\u0161\u010da. Takrat sem prvi\u010d zares razumela, kako hitro lahko spregledamo snovi, ki nas obkro\u017eajo, in kako malo o njih pravzaprav vemo.<\/p>\n\n\n\n

Prav tam se je zgodil prelom. Najprej takrat, ko sem ugotovila, da ni vse, kar je dovoljeno, tudi zares varno za uporabo. In bolj sem raziskovala in se izobra\u017eevala, ve\u010dji \u0161ok je bil, kaj vse uporabljamo, pa tega sploh ne vemo. Ko enkrat to spozna\u0161, ni ve\u010d poti nazaj. Ko od blizu vidi\u0161, koliko skrbnosti, preverjanja in znanja je bilo potrebnega, da so izdelki narejeni brez sestavin, ki bi nam lahko \u0161kodile, se spremeni tudi kriti\u010dni odnos in zaupanje do drugih izdelkov.<\/p>\n\n\n\n

Tako sem druga\u010de za\u010dela gledati tudi na prostor, na okolje, ki se dotika celotnega \u010dloveka.  Z razumevanjem vpliva snovi, kriti\u010dnim pogledom na izbiro materialov in kemijo prostora pa je bil nekako logi\u010den in zelo naraven tudi moj korak nazaj k arhitekturi..<\/p>\n\n\n\n

Za\u010dela sem opa\u017eati, da se v prostoru veliko pogovarjamo o estetiki, funkciji, trendih, o vizualnih in tehni\u010dnih lastnostih materialov, zelo redko pa je na mizi vpra\u0161anje, iz \u010desa vse je nekaj narejeno, katere kemikalije material vsebuje in spro\u0161\u010da in kako te snovi dolgoro\u010dno vplivajo na zdravje. To je postalo vodilno vpra\u0161anje mojega dela in klju\u010dno pri tem, kako danes dojemam prostor.<\/p>\n\n\n\n

\u010ce smo pozorni na to, kar nana\u0161amo nase, zakaj ne bi bili pozorni na tisto, kar vsak dan vdihavamo, se dotikamo, \u017eivimo? Prostor je postal \u0161e bolj oseben, ne ve\u010d samo arhitektura, ampak okolje, ki oblikuje nas in na\u0161e zdravje.<\/p>\n\n\n\n

Kaj je Non Tox Uni Kum in za kaj se zavzema?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Non Tox Uni Kum je gibanje, ki postavlja zdravje \u010dloveka v sredi\u0161\u010de arhitekturnega prostora. Zavzema se za bolj pregledne in zdrave odlo\u010ditve pri materialih, za izbire, ki ne obremenjujejo, temve\u010d ustvarjajo pogoje za bolj zdravo bivanje. V praksi to pomeni povezovanje arhitekture, znanosti in uporabni\u0161ke izku\u0161nje, da lahko prostor deluje kot okolje, ki \u010dloveka in njegovo zdravje podpira, ne ogro\u017ea. Pri Non Tox Uni Kum se osredoto\u010damo na materiale z manj \u0161kodljivimi kemikalijami, z manj skritimi tveganji in z ve\u010d jasnosti o tem, kaj dejansko prina\u0161amo v prostore. Na\u0161e delo zdru\u017euje raziskovanje, izobra\u017eevanje in prakti\u010dno svetovanje, od kurirane izbire materialov do razumevanja njihovega dolgoro\u010dnega vpliva na telo in po\u010dutje.<\/p>\n\n\n\n

Non Tox Uni Kum \u017eeli arhitekturi dodati manjkajo\u010do plast: zavedanje, da je prostor nekaj, kar vpliva na zdravje. Na\u0161 cilj je preprost, a klju\u010den, ustvarjati prostore, ki so prijaznej\u0161i do zdravja, brez nepotrebnih toksi\u010dnih obremenitev, ter omogo\u010diti arhitektom, na\u010drtovalcem, da to dimenzijo vklju\u010dijo \u017ee v za\u010detne faze na\u010drtovanja.<\/p>\n\n\n\n

Z enim stavkom: v arhitekturo prina\u0161amo vrednoto zdravja, ki je pogosto spregledana. \u017delimo, da je zdravje na mizi \u017ee v prvih fazah snovanja prostora, enakovredno estetiki, funkciji, trajnosti, kro\u017enosti, vklju\u010denosti … Velikokrat govorimo o re\u0161itvah, ki varujejo planet, pa niso nujno zdrave za \u010dloveka. Prav tu posku\u0161a Non Tox Uni Kum narediti preskok: pokazati, da je resni\u010dno kakovosten lahko \u0161ele prostor, ki varuje \u010dloveka, ki v njem \u017eivi.<\/p>\n\n\n\n

Katere so najpogostej\u0161e \u0161kodljive snovi v na\u0161em grajenem okolju? Kako se jim lahko izognemo?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Najpogosteje se pojavljajo hlapne organske spojine (VOC), formaldehid, plastifikatorji, PFAS kemikalije, biocidi, topila in razli\u010dni sinteti\u010dni dodatki, ki so pogosto skriti v premazih, lepilih, vinilu, laminatih ali izolacijah. Velik del te\u017eave je v tem, da so ti elementi nevidni, a jih dejansko vdihavamo ali se jih dotikamo prav vsak dan. Izognemo se jim lahko z natan\u010dno izbiro materialov, preverjanjem neodvisnih deklaracij, uporabo naravnih, mineralnih in bioosnovanih materialov, ter z arhitekturo, ki daje prednost zdravju, ne trgu. V\u010dasih so zamenjave res enostavne.<\/p>\n\n\n\n

Ali gradbeni strokovnjaki dovolj dobro poznajo lastnosti materialov, ki jih vgrajujejo? Kako pove\u010dati ozave\u0161\u010denost?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Po\u0161ten odgovor je ne. Velikokrat ne poznamo niti celotne kemijske sestave, \u0161e manj pa dolgoro\u010dnih vplivov na zdravje. Stroka je ujeta med roke dobaviteljev, pomanjkljivo zakonodajo in \u010dasovni pritisk. Z vpra\u0161anjem zdravja se ne ukvarjamo, ker ga enostavno pri materialih ni potrebno osvetliti. Mislim, da je najve\u010dji problem v tem, da je odgovornost na strani tistega, ki izbira, ne pa tistega, ki proizvaja. Kot je to pri hrani in kozmetiki na strani potro\u0161nika \u2026 torej \u010de je tisti, ki izbira, dovolj pou\u010den, bo lahko nek prostor zdrav, v nasprotnem primeru pa\u010d ne bo.<\/p>\n\n\n\n

Re\u0161itev bi bila kontinuirana izobra\u017eevanja, neodvisni laboratoriji znanja, transparentne knji\u017enice materialov in vklju\u010devanje teme zdravih materialov v izobra\u017eevalne programe. Ko arhitekt ali izvajalec razumeta, kako mo\u010dno lahko izbira materiala oblikuje zdravje ljudi, in ko investitor to za\u010dne zahtevati, se praksa lahko za\u010dne premikati.<\/p>\n\n\n\n

Kako pa je z dostopnostjo informacij o materialih? Ali evropska zakonodaja zagotavlja dovolj transparentnosti? Kaj bi bilo treba izbolj\u0161ati?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Evropska zakonodaja je dobra osnova, vendar ne zagotavlja popolne transparentnosti. Veliko kemikalij se proizvajalcem \u0161e vedno ni treba razkriti, dokler dolo\u010dene mejne vrednosti niso prese\u017eene. To pomeni, da je v \u0161tevilnih materialih prisotno ve\u010d \u0161kodljivega, kot lahko razberemo iz tehni\u010dnih listov. Potrebovali bi stro\u017eje standarde razkrivanja sestavin, obvezne toksikolo\u0161ke podatke in jasna pravila, ki bi proizvajalce spodbujala k resni\u010dni preglednosti, ne le k lepim marketin\u0161kim oznakam. Naslednja te\u017eava je, da je v uporabi veliko snovi, ki so povsem dovoljene, pa v praksi niso ne\u0161kodljive. Primer so vinilne talne obloge, ki lahko vsebujejo meh\u010dala (ftalate), dodana zaradi pro\u017enosti materiala. Ta meh\u010dala so zakonsko dovoljena, a \u0161tevilna spadajo med hude endokrine motilce. Skozi celo \u017eivljenjsko obdobje se spro\u0161\u010dajo v zrak in ve\u017eejo na prah, ki ga vsak dan vdihavamo, \u0161e posebej so pri tem izpostavljeni otroci, ki so bli\u017eje tlem. Material je lahko popolnoma skladen z zakonodajo, pa \u0161e vedno predstavlja obremenitev za zdravje ljudi v prostoru. Podobno velja za formaldehid v vezivih ivernih in MDF-plo\u0161\u010d. Dovoljene so dolo\u010dene emisijske vrednosti, a formaldehid se \u0161e vedno lahko spro\u0161\u010da ve\u010d let po vgradnji. Ljudje lahko \u017eivijo v prostoru, ki je \u201cskladen z normativi\u201d, pa vseeno vdihavajo snov, ki dra\u017ei dihala ali pa se jih stalno dotikajo in pri ob\u010dutljivih skupinah je to lahko zelo  problemati\u010dno.<\/p>\n\n\n\n

Zdravje ljudi bi moralo biti varovano bolj odlo\u010dno. Dokler ne bo resni\u010dne preglednosti o tem, kaj materiali vsebujejo in kako se obna\u0161ajo v prostoru, je uporabnik prepu\u0161\u010den ugibanju, arhitekt pa deluje z omejenimi informacijami in vsega tega niti ne more poznati. Transparentnost ne bi smela biti nadstandard; biti bi morala izhodi\u0161\u010de. \u0160ele tako lahko sprejemamo odlo\u010ditve, ki so resni\u010dno informirane in zdrave, ne le skladne.<\/p>\n\n\n\n

Non Tox Uni Kum deluje lokalno in mednarodno. Kaj lahko va\u0161e doma\u010de Zasavje nau\u010di svet o zdravih materialih?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Zasavje nosi izku\u0161njo regije, ki je desetletja \u017eivela z industrijo, premogom in te\u017ekimi pogoji in izjemno obremenitvijo na zdravje ljudi. Prav ta zgodovina nam daje edinstven pogled na snovnost prostora. Vemo, kako zelo lahko okolje vpliva na \u010dloveka in kako dragocen je premik k \u010distosti, preglednosti in bolj zdravim praksam. Zasavje je zato idealen prostor za prehod iz \u010drnega v bolj\u0161e, bolj zdravo. Ne zato, ker bi imeli popolne pogoje, ampak ker tam res razumemo, kaj pomeni \u017eiveti s posledicami prostora, ki ni bil prijazen do zdravja. Iz te izku\u0161nje raste druga\u010dna ob\u010dutljivost, druga\u010dna odgovornost in predvsem druga\u010dna motivacija za spremembo.<\/p>\n\n\n\n

To, kar lahko Zasavje ponudi svetu, je dokaz, da inovacija ne nastane iz privilegijev velikih mest, ampak iz poguma majhnih skupnosti, ki znajo na novo misliti prostor in projekte.  Majhne regije imajo prednost: bli\u017eino, zaupanje, hitrej\u0161o povezanost in mo\u017enost, da spremembo uvedejo bolj neposredno. V Zasavju danes ka\u017eemo, da so zdravi materiali in bolj \u010dist prostor lahko izhodi\u0161\u010de nove identitete regije,  od iz\u010drpanega k regenerativnemu. In da se sprememba pogosto za\u010dne tam, kjer je bila potreba po njej najgloblje ob\u010dutena.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Kako je nastal projekt Zdrave mestne dnevne sobe v Trbovljah? Kak\u0161ne materiale ste uporabili in kaj ta prostor pomeni mestu?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Projekt Zdrave mestne dnevne sobe v Trbovljah je nekdanjo prodajalno regenerativno transformiral v prostor, kjer se ljudje lahko zares zadr\u017eijo, umirijo in ob\u010dutijo prijetnost bivanja. V regiji z mo\u010dno industrijsko preteklostjo je bil to tudi simbolni korak, premik iz temnega v svetlej\u0161e, iz iz\u010drpanega v bolj zdravo.<\/p>\n\n\n\n

Pri snovanju smo izhajali iz materialov in iz vrednot Novega evropskega Bauhausa: to so lepota, trajnost, vklju\u010devanje, kipa smo jim mi dodali skrb za zdravje. \u017deleli smo pokazati, da je mogo\u010de javni prostor oblikovati na na\u010din, ki je estetski in hkrati snovno \u010dist. Zato smo pri prenovi uporabili lepila brez \u0161kodljivih kemikalij, apnene omete, linolej namesto vinila na tleh, in kro\u017eno uporabljeno pohi\u0161tvo. Materiale smo izbirali tako, da prostor diha in da je zrak v njem \u010dim bolj \u010dist.<\/p>\n\n\n\n

Projekt je bil tudi participativen; skupnost je prostor sooblikovala, predvsem pa ga oblikuje sedaj z vsebino. Zato dnevna soba ni samo arhitekturni objekt, ampak skupni prostor, ki odra\u017ea ljudi, ki ga uporabljajo. In vse skupaj ni bilo ni\u010d dra\u017eje, ni trajalo dlje in vse je bilo narejeno v skladu s pravili javnega naro\u010danja. Torej smo pokazali, da se da. Da se spla\u010da, da je \u017ee dosegljivo in mogo\u010de.<\/p>\n\n\n\n

Za mesto ta prostor pomeni simbol spremembe. Dokazuje, da se lahko \u017ee danes javni prostor gradi z mislijo na zdravje in da lahko majhna ob\u010dina postavi nove, bolj \u010diste in bolj \u010dlove\u0161ke standarde. To je prostor, ki vra\u010da ob\u010dutek doma\u010dnosti in hkrati odpira vpra\u0161anja: zakaj je tak\u0161en prostor \u0161e vedno izjema?<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Na prvem Non Tox Talku si gostila Alison Mears in Leilo Behjat iz Healthy Materials Lab Parsons School of Design. S \u010dim se ukvarja njihov laboratorij?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Healthy Materials Lab je raziskovalni laboratorij, ustanovljen znotraj Parsons School of Design, New School, New York. Gre za enega vodilnih centrov na svetu, ki se sistemati\u010dno ukvarja z vpra\u0161anjem, kako materiali vplivajo na zdravje, in kako lahko arhitektura, oblikovanje ter znanost skupaj ustvarijo bolj zdrava bivalna okolja. Raziskujejo kemijske sestave materialov, razvijajo alternative, spremljajo regulative in pripravljajo orodja, s katerimi lahko arhitekti sprejemajo bolj informirane odlo\u010ditve.<\/p>\n\n\n\n

Z Non Tox Uni Kum z njimi sodelujemo zelo neposredno, skupaj razvijamo projekte, preizku\u0161amo re\u0161itve in prena\u0161amo njihovo akademsko znanje v prakti\u010dne, izvedljive koncepte. Nekako delujemo kot most: oni prina\u0161ajo vrhunsko raziskovalno \u0161irino, mi pa jo prepletamo s konkretnimi prostori, lokalnimi potrebami in projekti, ki nastajajo tukaj. To sodelovanje nam omogo\u010da, da iz teorije nastajajo zelo konkretne re\u0161itve, ki jih lahko ob\u010dutimo v prostoru.<\/p>\n\n\n\n

Pomemben del na\u0161ega partnerstva je tudi dejstvo, da bo Parsons Studio v spomladanskem semestru prevzel obmo\u010dje nekdanje Termoelektrarne Trbovlje kot svoje \u0161tudijsko polje. Od januarja do maja bodo \u0161tudenti in profesorji Parsons School of Design raziskovali in razvijali regenerativne, zdrave in konceptualno napredne ideje za TE Trbovlje,  na regenerativen in bolj zdrav na\u010din, kot ga to velikokrat spregledano obmo\u010dje \u0161e ni do\u017eivelo.<\/p>\n\n\n\n

To je izjemna prilo\u017enost za mesto, saj se globalno znanje neposredno prelije v lokalni prostor. In hkrati lepo poka\u017ee, da se teme zdravih materialov, regeneracije in novega pogleda na prostor mo\u010dno povezujejo \u2013 od New Yorka do Trbovelj.<\/p>\n\n\n\n

Kje in kdaj se bomo lahko naslednji\u010d sre\u010dali z Non Tox Uni Kum?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

V naslednjih mesecih pripravljamo novo serijo Non Tox Talks, gostili bomo zanimive goste, sestavljamo raz\u0161irjeno knji\u017enico zdravih materialov, s premi\u010dno Non Tox Pop Up Library to\u010dko, pa bomo obiskovali tudi razli\u010dne kraje in dogodke. Zelo aktivni smo tudi podro\u010dju izobra\u017eevanj, zato nas spremljajte tudi na na\u0161ih dogodkih Non Tox Days. V Trbovljah smo ustanovili tudi zavod Non Tox Hub, laboratorij znanja, izobra\u017eevanja in skupnostnih projektov. Vse informacije o dogodkih bodo pravo\u010dasno najavljene na na\u0161i spletni strani www.nontoxunikum.com<\/a>  in socialnih medijih. Kamorkoli gremo, gremo z istim namenom: pokazati, da je zdrav prostor temeljna pravica, ne luksuz in da je \u010das, da za\u010dnemo projekte misliti druga\u010de. Z mislijo na zdravje. Za vse.<\/p>\n\n\n\n

Pogovarjala se je: Ajda Bra\u010di\u010d<\/p>\n\n\n\n

\n\n\n\n

Objavo intervjuja je podprla Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije.<\/sub><\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n
<\/div>\n\n\n
\n\t<\/a>\t\t
\n\t\t
\n\t\t\t\"\"\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\tRobert Veselko: “Hi\u0161a iz ilovice ima taktilnost in zna\u010daj, ki ga industrijski materiali te\u017eko dose\u017eejo”\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\tArhitekt Robert Veselko je pri nas prepoznan po \u0161tevilnih projektih gradnje z naravnimi materiali in prenove. Pomen trajnosti v arhitekturi je preizku\u0161al \u017ee pred \u010detrt stoletja, ko se je v stroki ob pojmu trajnost \u0161e govorilo predvsem o pasivnih hi\u0161ah in son\u010dnih celicah. \t\t<\/div>\n\t\t\t<\/div>\n<\/div>\n<\/div><\/div>\n\n\n\n
<\/div><\/div>\n<\/div><\/div><\/div>\n