{"id":3865,"date":"2025-11-12T09:54:15","date_gmt":"2025-11-12T09:54:15","guid":{"rendered":"https:\/\/kajza.si\/?p=3865"},"modified":"2025-11-12T09:58:49","modified_gmt":"2025-11-12T09:58:49","slug":"robert-veselko-hisa-iz-ilovice-ima-taktilnost-in-znacaj-ki-ga-industrijski-materiali-tezko-dosezejo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kajza.si\/index.php\/2025\/11\/12\/robert-veselko-hisa-iz-ilovice-ima-taktilnost-in-znacaj-ki-ga-industrijski-materiali-tezko-dosezejo\/","title":{"rendered":"Robert Veselko: “Hi\u0161a iz ilovice ima taktilnost in zna\u010daj, ki ga industrijski materiali te\u017eko dose\u017eejo”"},"content":{"rendered":"\n
<\/p>\n\n\n\n
\n
\n
Robert Veselko: “Hi\u0161a iz ilovice ima taktilnost in zna\u010daj, ki ga industrijski materiali te\u017eko dose\u017eejo<\/strong>“<\/h2>\n\n\n\n
<\/p>\n\n\n\n
Arhitekt Robert Veselko je pri nas prepoznan po \u0161tevilnih projektih gradnje z naravnimi materiali in prenove. Pomen trajnosti v arhitekturi je preizku\u0161al \u017ee pred \u010detrt stoletja, ko se je v stroki ob pojmu trajnost \u0161e govorilo predvsem o pasivnih hi\u0161ah in son\u010dnih celicah. V pisarni RVA, ki jo vodi, pri projektih dajejo \u00bbposeben pomen tesnemu sodelovanju z naro\u010dnikom, uporabi lokalnih materialov in re\u0161itvam za smotrno uporabo energije.\u00ab Pogovor z Robertom Veselkom je tekel o prenovi, gradbenih predpisih in ljubezni do premi\u0161ljene, vzdr\u017eljive ter okolju prijazne arhitekture.<\/strong><\/p>\n\n\n\n
Pri svojih projektih se mo\u010dno poslu\u017eujete gradnje z naravnimi materiali, recikla\u017ee in sonaravnih na\u010del. Kaj vas je pripeljalo do tak\u0161ne usmeritve? Vam je bilo tak\u0161no razmi\u0161ljanje \u017ee od nekdaj blizu?<\/strong><\/p>\n\n\n\n
Mislim, da se je moje zanimanje za naravne materiale za\u010delo oblikovati \u017ee v \u010dasu \u0161tudija. Arhitekturo sem \u0161tudiral na Tehni\u010dni univerzi v Gradcu, kjer je bilo v programu nekaj izbirnih predmetov s podro\u010dja ekolo\u0161ke gradnje. To podro\u010dje me je takrat zelo pritegnilo. Pomembno je bilo tudi to, da je v nem\u0161kem prostoru \u017ee takrat obstajala bogata literatura o naravnih materialih in trajnostni gradnji, kar mi je omogo\u010dilo bolj poglobljeno raziskovanje te tematike.<\/p>\n\n\n\n
Drug pomemben vpliv je bila moja osebna zgodba. Kot \u0161tudent sem postal o\u010de in takrat smo iskali mo\u017enosti za re\u0161evanje lastnega stanovanjskega vpra\u0161anja. Na\u0161li smo zemlji\u0161\u010de, na katerem je stala starej\u0161a, mo\u010dno dotrajana butana hi\u0161a. Postala je izhodi\u0161\u010de in hkrati navdih. V procesu na\u010drtovanja sem se odlo\u010dil, da bo tudi nova hi\u0161a temeljila na lokalnem materialu, na zemlji.<\/p>\n\n\n\n
Pri tem me je posebej pritegnila ideja, da so ljudje neko\u010d znali iz materiala, ki je bil dobesedno pod nogami, oblikovati domove, prilagojene prostoru, podnebju in svojim skromnim potrebam. Ta preprostost in logika rabe lokalnega materiala se mi je zdela izjemno zanimiva.<\/p>\n\n\n\n
Tako sem se lotil raziskovanja in nato \u0161e gradnje na\u0161e hi\u0161e, kot neke vrste eksperimenta sodobne gradnje z zemljo. Od tega je zdaj \u017ee ve\u010d kot 25 let. Takrat je bil to eden prvih sodobnih primerov tovrstne gradnje z zemljo pri nas.<\/p>\n\n\n\n
Ta izku\u0161nja mi je dala izjemno veliko. Zdi se mi, da izobra\u017eevanje arhitektov pogosto premalo vklju\u010duje neposreden stik z materialom in gradbenim procesom. Gradnja lastne hi\u0161e je bila zame velika \u0161ola. Preko fizi\u010dnega dela in neposrednega stika z materiali sem pridobil znanje, ki ga v predavalnici ne more\u0161 usvojiti.<\/p>\n\n\n\n
Ali menite, da so trenutni predpisi in postopki v Sloveniji dovolj naklonjeni uporabi naravnih materialov v gradbeni\u0161tvu? Kje se pojavljajo te\u017eave?<\/strong><\/p>\n\n\n\n
Pri tem vpra\u0161anju je smiselno lo\u010diti dve skupini naravnih materialov. Prva skupina so materiali, ki so \u017ee regulirani in dostopni na trgu kot gradbeni proizvodi. V to skupino sodijo razli\u010dni naravni konstrukcijski in izolacijski materiali, kot so les, kamen, ilovnati ometi, konoplja, slama in drugi podobni materiali. Tak\u0161ni materiali imajo ustrezne certifikate, zagotavljajo sledljivost, varnost in skladnost z zakonodajo. Pri njih praviloma ni te\u017eav, saj so vklju\u010deni v obstoje\u010de regulativne okvire.<\/p>\n\n\n\n
Druga skupina pa so materiali, ki niso ponujeni kot certificirani gradbeni proizvodi. Tu imam v mislih \u017ee na\u0161tete materiale le da so lokalnega izvora in nimajo ustreznih certifikatov ali reciklirane materiale, na primer kamen, oz. opeko iz poru\u0161ene stare hi\u0161e, ki bi ju \u017eeleli ponovno uporabiti, ali pa zemljo iz gradbene jame, ki bi jo \u017eeleli uporabiti za gradnjo sten novega objekta\u2026 Na tem podro\u010dju zakonodaja \u0161e ni dovolj natan\u010dna, kar je \u0161e posebej problemati\u010dno pri gradnji zahtevnih objektov.<\/p>\n\n\n\n
Pozitivna sprememba pa je nedavno sprejeta novelacija gradbenega zakona, ki uvaja pomemben napredek: omogo\u010da ponovno uporabo gradbenih materialov, ne da bi poprej morali izgubiti status odpadka. To predstavlja pomemben korak naprej na podro\u010dju recikliranja in kro\u017enega gospodarstva, saj je bilo to podro\u010dje prej pravno neurejeno.<\/p>\n\n\n\n
Pri manj zahtevnih objektih je la\u017eje, saj ni ve\u010d potrebno predlo\u017eiti dokazila o zanesljivosti objekta, oziroma certifikatov za vsak vgrajeni material, dovolj je izjava odgovornega nadzornika, da je objekt zgrajen skladno z bistvenimi zahtevami. Pri zahtevnih objektih pa postopki ostajajo stro\u017eji, zato je tam potrebna bolj natan\u010dna obravnava in dodatna dokazila.<\/p>\n\n\n\n
Dodatno te\u017eavo vidim na podro\u010dju subvencioniranja gradnje z naravnimi materiali. \u017delel bi si ve\u010d poudarka na sami uporabi naravnih materialov in morda nekoliko manj izklju\u010dno na energetski u\u010dinkovitosti. Trenutno prihaja do absurdnih situacij: hi\u0161a, oble\u010dena v stiropor in opremljena z rekuperacijo, ustreza kriterijem subvencije, medtem ko hi\u0161a, zgrajena iz naravnih materialov in brez prezra\u010devalne naprave, teh pogojev ne izpolnjuje, \u010deprav ima slednja bistveno manj\u0161i oglji\u010dni odtis. Po mojem mnenju bi morali pri dodeljevanju subvencij upo\u0161tevati tudi LCA, torej analizo \u017eivljenjskega cikla materialov, saj ta daje celovitej\u0161o sliko trajnostnosti objekta.<\/p>\n\n\n\n
\u010ce povzamem: trenutni predpisi in postopki v Sloveniji za gradnjo iz naravnih materialov niso idealni, a tudi niso tako omejujo\u010di, da bi tak\u0161na gradnja zaradi njih bila bistveno ote\u017eena. Vsekakor pa je na tem podro\u010dju \u0161e veliko prostora za izbolj\u0161ave in za oblikovanje spodbud, ki bi trajnostne materiale in gradnjo resni\u010dno postavile v ospredje. Po mojem mnenju je velik del izziva tudi v sami stroki in med naro\u010dniki, da bi se bolj zavedali pomena gradnje z naravnimi materiali v \u0161ir\u0161em dru\u017ebenem in okoljskem kontekstu. Mislim, da je prav tu prostor za napredek: v razumevanju, vrednotenju in spodbujanju pristopov, ki ne gledajo le na tehni\u010dne kriterije, ampak tudi na dolgoro\u010dne vplive na prostor, skupnost in naravo.<\/p>\n\n\n\n
Vi ste torej \u017ee pred 25 leti zgradili hi\u0161o iz ilovice. Takrat je bilo postopkovno to najbr\u017e \u0161e bistveno te\u017eje kot danes. Kako je danes \u017eiveti v tej hi\u0161i?<\/strong><\/p>\n\n\n\n
Res je, hi\u0161o smo zgradili pred pribli\u017eno 25 leti. Postopkovno je bilo takrat la\u017eje, vendar ne zato, ker je bila hi\u0161a iz ilovice, temve\u010d zato, ker so bili postopki nasploh nekoliko enostavnej\u0161i. Zdi se mi, da se z vsako t. i. poenostavitvijo gradbene zakonodaje stvari v praksi \u0161e malo bolj zakomplicirajo. Imamo neko posebno nacionalno nagnjenost k prekomerni birokratizaciji vsega, kar je mogo\u010de birokratizirati, kar pa seveda ne pomeni, da so stvari potem bolj\u0161e, ampak le bolj komplicirane.<\/p>\n\n\n\n
Kar se ti\u010de \u017eivljenja v hi\u0161i: \u010detrt stoletja je dovolj dolga preizkusna doba, da se poka\u017eejo vse dobre ali slabe lastnosti tak\u0161nega objekta. In moja izku\u0161nja je zelo pozitivna. Hi\u0161a se lepo stara, v njej je prijetno \u017eiveti, in kot stanovalci se v njej dobro po\u010dutimo. Naravni materiali ustvarjajo posebno bivalno kakovost, prijetno mikroklimo in toplino prostora. Hi\u0161a ima taktilnost in zna\u010daj, ki ga \u00bbklasi\u010dni\u00ab industrijski materiali te\u017eko dose\u017eejo.<\/p>\n\n\n\nHi\u0161a Ekotako, 2017<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
Katere naravne materiale vidite kot najbolj perspektivne za \u0161ir\u0161o uporabo v urbanem okolju in pri gradnji ve\u010djih javnih objektov?<\/strong><\/p>\n\n\n\n
Gotovo je les eden klju\u010dnih naravnih materialov, ki se trenutno najpogosteje uporablja pri gradnji ve\u010djih javnih objektov v urbanem okolju. Lesena gradnja se je v zadnjih letih mo\u010dno razvila, tako tehnolo\u0161ko kot organizacijsko. Danes imamo \u0161tevilne primere ve\u010deta\u017enih javnih stavb iz lesa po Evropi in svetu. Prednosti so jasne: majhen oglji\u010dni odtis, hitro in suho grajenje, visoka stopnja prefabrikacije ter prijetna bivalna in uporabna kakovost prostora. Les tako postaja relevantna alternativa tudi za konstrukcijske sisteme tam, kjer si \u0161e pred desetletjem tega skoraj nismo predstavljali.<\/p>\n\n\n\n
Poleg lesa pa imajo velik potencial tudi drugi naravni materiali. Zemlja je gotovo eden izmed njih – v razli\u010dnih oblikah, od ilovnatih ometov do sten iz zbite zemlje, kompozitnih zemeljskih materialov in ilovnatih tlakov. Ti sistemi \u017ee dokazujejo, da so primerni za sodobno, trajnostno arhitekturo in da lahko z ustreznim pristopom dosegajo visoke tehni\u010dne standarde ter izjemno estetsko in bivalno kakovost.<\/p>\n\n\n\n
Zelo perspektivni so tudi materiali na osnovi naravnih vlaken, na primer konopljini kompoziti in vlaknene izolacije iz vlaken konoplje, lesa … Pomemben del prihodnosti vidim tudi v ponovni uporabi materialov, kjer gradnja prehaja iz linearnega sistema v kro\u017eni proces.<\/p>\n\n\n\n
Seveda je treba upo\u0161tevati, da je gradnja ve\u010djih, zahtevnih objektov povezana s stro\u017ejimi finan\u010dnimi, logisti\u010dnimi in varnostnimi zahtevami, ki jih morajo materiali izpolnjevati. A razvoj gre v pravo smer, imamo vedno ve\u010d znanja, tehnologij in pozitivnih referen\u010dnih primerov, ki dokazujejo, da je to ne le mo\u017eno, temve\u010d tudi nujno.<\/p>\n\n\n\n
Kaj pa prenova? Ali v zadnjih letih opa\u017eate porast zanimanja za prenovo, kak\u0161en odnos imajo do starih hi\u0161 naro\u010dniki?<\/strong><\/p>\n\n\n\n
Te\u017eko govorim na splo\u0161no, lahko pa re\u010dem, da v zadnjih letih v pisarni res opa\u017eam porast zanimanja za prenove, pogosto tudi v kombinaciji z dozidavami. Naro\u010dniki imajo pri tem zelo razli\u010dna izhodi\u0161\u010da in \u017eelje. V\u010dasih se zdi, da bi nekateri hi\u0161o najraje poru\u0161ili in na njenem mestu zgradili novo. V takih primerih vedno predlagam, da najprej naredimo temeljito gradbeno-tehni\u010dno analizo obstoje\u010dega objekta, da realno ocenimo njegovo stanje in potencial. \u0160ele na podlagi konkretnih ugotovitev lahko sprejmemo odlo\u010ditev, ali je ohranitev smiselna ali ne.<\/p>\n\n\n\n
Veliko je odvisno od kakovosti prvotne zasnove, stanja konstrukcije, starosti objekta in mo\u017enosti prilagoditev sodobnim bivalnim potrebam. Opa\u017eam pa tudi, da je ve\u010dina naro\u010dnikov pri prenovah zelo pragmati\u010dnih. \u017delijo, da je prenova finan\u010dno smiselna in dolgoro\u010dno upravi\u010dena, kar je seveda povsem razumljivo.<\/p>\n\n\n\n
Kljub temu pa sam vedno spodbujam premislek o ohranjanju in prenovi. Prenovljena hi\u0161a je skoraj vedno bolj trajnostna re\u0161itev kot novogradnja, tudi, \u010de je nova hi\u0161a \u00bbekolo\u0161ka\u00ab. Pri prenovi ohranimo del obstoje\u010de strukture, s tem pa bistveno zmanj\u0161amo porabo energije in materialov ter nastanek odpadkov. Poleg tega obstoje\u010de hi\u0161e pogosto nosijo v sebi dolo\u010deno vrednost prostora, zgodbe, konteksta, ki ga je te\u017eko poustvariti na novo.<\/p>\n\n\n\n
Mislim, da se tudi z dru\u017ebenega vidika po\u010dasi spreminja zavest: vedno bolj razumemo, da trajnost ne pomeni samo gradnje iz naravnih materialov, temve\u010d tudi spo\u0161tovanje obstoje\u010dega in premi\u0161ljeno nadgrajevanje tega, kar je \u017ee dano v prostoru.<\/p>\n\n\n\nHi\u0161a po obodu, 2022<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
Projekt Hi\u0161a po obodu je zasnovan kot reinterpretacija tradicionalne doma\u010dije, \u010deprav so bili nekdanji objekti poru\u0161eni, ohranja morfolo\u0161ko logiko nekdanje zasnove. Kaj je bilo vodilo pri oblikovanju te zasnove?<\/strong><\/p>\n\n\n\n
V tem primeru smo se po temeljitem premisleku odlo\u010dili za odstranitev obstoje\u010dih stavb. Razlogov za to je bilo ve\u010d. Nekdanja doma\u010dija je imela v preteklosti bistveno ve\u010d zemlji\u0161\u010da in v tistem kontekstu je bila umestitev hi\u0161e smiselna. V dana\u0161nji parcelaciji pa je objekt stal sredi parcele, na legi, ki ni omogo\u010dala kakovostne prostorske organizacije novega programa. Poleg tega je bila obstoje\u010da hi\u0161a v razmeroma slabem tehni\u010dnem stanju, prostorsko pa ni omogo\u010dala ustreznih re\u0161itev, ki jih je naro\u010dnik \u017eelel.<\/p>\n\n\n\n
Obi\u010dajno se mi zdi smiselno, da najbolj kakovostni del zemlji\u0161\u010da ostane odprt in namenjen bivanju na prostem, kot prostor stika z naravo, svetlobo in razgledi. Hi\u0161o je zato logi\u010dno umestiti tja, kjer je zemlji\u0161\u010de nekoliko manj kakovostno. Tako ohranimo najbolj\u0161e povr\u0161ine kot prostor \u017eivljenja, ne kot prostor pozidave.<\/p>\n\n\n\n
Tudi v tem primeru je bila odlo\u010ditev enaka: hi\u0161a je postavljena na rob parcele, kjer oblikuje zavetno obodno strukturo in ustvari jasen okvir zelenega notranjega dvori\u0161\u010da.<\/p>\n\n\n\n
Kljub temu, da je bil stari objekt poru\u0161en, je predstavljal pomembno izhodi\u0161\u010de za zasnovo novega. Ohranjena je bila osnovna morfolo\u0161ka logika nekdanje doma\u010dije: prvotni objekt je bil sestavljen iz treh delov, bivalnega, gospodarskega in manj\u0161ega dodatnega objekta in tudi nova zasnova sledi tej \u010dlenitvi ter se oblikuje v tri volumne. Hkrati tipologija ostaja povezana s tradicijo tega prostora, nova hi\u0161a reinterpretira podolgovato panonsko hi\u0161o, zna\u010dilno za to okolje.<\/p>\n\n\n\n<\/figure>\n\n\n\nHi\u0161a po obodu, 2022<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
Kako lahko staro in novo sodelujeta? Kako pri prenovah uravnote\u017eite ohranjanje zgodovinske vrednosti objekta in sodobne potrebe uporabnikov?<\/strong><\/p>\n\n\n\n
Pri prenovah se mi zdi klju\u010dno, da staro in novo razumemo kot dva dela iste zgodbe. Ne gre za nasprotje, ampak za dialog med razli\u010dnimi \u010dasovnimi plastmi. Obstoje\u010da struktura nosi zgodovino, identiteto in izku\u0161njo prostora, medtem ko novo prina\u0161a sodobne potrebe, tehnologijo in na\u010din bivanja. Ko med njima vzpostavimo ob\u010dutljivo ravnote\u017eje, lahko nastane arhitektura, ki je zakoreninjena v prostoru in hkrati odprta v prihodnost.<\/p>\n\n\n\n
Pri vsaki obstoje\u010di hi\u0161i najprej posku\u0161am razumeti njeno bistvo, kaj je njena arhitekturna vrednost, kaj je njena identiteta, kaj je tisto, kar jo dela vredno ohranitve. V\u010dasih je to tipologija, drugi\u010d konstrukcija, proporci, tlorisna logika ali materialnost, v\u010dasih pa samo dolo\u010den zanimiv element ali detajl.<\/p>\n\n\n\n
Pomembno je, da prenovljena hi\u0161a daje okvir sodobnemu na\u010dinu \u017eivljenja. Prostor mora slu\u017eiti dana\u0161njim potrebam, ne le ohranjati spomin na preteklost. Klju\u010d je v ravnote\u017eju, staro ohranimo tam, kjer nosi vrednost, novo pa dodamo tam, kjer izbolj\u0161a kakovost bivanja.<\/p>\n\n\n\n
Ko je ta odnos uravnote\u017een, dobimo prostor, ki spo\u0161tuje preteklost, a hkrati omogo\u010da sodoben na\u010din \u017eivljenja. To se mi zdi bistvo dobre prenove, da prepoznamo kvalitete preteklosti in jih premi\u0161ljeno pove\u017eemo s potrebami sedanjega \u010dasa.<\/p>\n\n\n\n
Je za prenovo potrebna prisotnost arhitekta in\/ali konservatorja? Ali menite, da se da pri nas postopoma privzgojiti toliko prostorske kulture, da bi ljudem lahko zaupali samoprenovo v skladu s skupnimi na\u010deli in vrednotami?<\/strong><\/p>\n\n\n\n
Mislim, da na to vpra\u0161anje ni enostavno odgovoriti in ga ni mogo\u010de posplo\u0161iti. Seveda je mogo\u010de, da nekdo brez formalne izobrazbe arhitekta ali konservatorja prenovi objekt zelo premi\u0161ljeno in kakovostno s spo\u0161tovanjem prostora, materialov in tradicije. Obstajajo ljudje z izjemnim ob\u010dutkom in razumevanjem prostora tudi brez diplome. Po drugi strani pa sama prisotnost arhitekta ali konservatorja \u0161e ne zagotavlja dobre in kvalitetne prenove. Kakovost je vedno odvisna od znanja, ob\u010dutka, odgovornosti in vrednot posameznika.<\/p>\n\n\n\n
Kar pa zadeva idejo, da bi lahko pri nas postopoma vzgojili toliko prostorske kulture, da bi lahko prenovo popolnoma prepustili posameznikom brez strokovne podpore, sem \u017eal nekoliko skepti\u010den. \u017divimo v \u010dasu, ko dru\u017eba pogosto i\u0161\u010de hitre, enostavne re\u0161itve za kompleksne probleme. Prenova pa je prav nasprotno, zahteva \u0161irok nabor znanj, izku\u0161enj, razumevanje materialov, konstrukcij, zgodovine, zakonodaje, pa tudi ob\u010dutek za prostor in \u017eivljenje, ki se bo v njem odvijalo.<\/p>\n\n\n\n
Ne gre samo za lepoto ali slog, temve\u010d tudi za varnost, trajnost, konstrukcijsko logiko in odgovornost do prostora, ki je skupna dobrina. Zato verjamem, da je sodelovanje strokovnjakov pri prenovi zelo pomembno, ne kot omejitev, ampak kot podpora naro\u010dniku in prostoru.<\/p>\n\n\n\n
Namen ni omejevati ustvarjalnosti posameznikov, temve\u010d zagotoviti, da se dedi\u0161\u010dina, identiteta prostora in kakovost bivanja ohranijo in nadgradijo. Kjer pa se sre\u010data kakovostno strokovno znanje in ob\u010dutljiv naro\u010dnik, tam nastanejo najbolj\u0161e prenove.<\/p>\n\n\n\n<\/figure>\n\n\n\nHi\u0161a Ekotako, 2017<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
Tudi projekt hi\u0161e Ekotako je zanimiv, najbr\u017e gre za enega prvih projektov prenove pri nas, kjer sta lastnika stanje sproti objavljala na spletu. Kaj so \u0161e druge posebnosti te hi\u0161e? Kako je za\u017eivela danes?<\/strong><\/p>\n\n\n\n
Da, mislim, da kar dr\u017ei, da je bila to ena prvih prenov pri nas, kjer sta investitorja tako odprto in sproti delila proces gradnje na spletu. To se mi zdi zelo dragoceno, saj tak\u0161en vpogled v realen potek prenove marsikomu pomaga pri razumevanju gradnje, pri sprejemanju odlo\u010ditev in pri pripravi na izzive, ki jih tak proces prina\u0161a. Sploh pri investitorjih, ki so sami mo\u010dno vklju\u010deni v proces gradnje, so informacije iz prve roke izjemno koristne.<\/p>\n\n\n\n
Sama hi\u0161a je nastala v sodelovanju z arhitektom Iro Zorkom in gre za prenovo manj\u0161e delavske hi\u0161e s prizidkom v Mariboru iz okoli leta 1930. Osnovno vodilo prenove je bilo ohraniti obstoje\u010de gabarite hi\u0161e in njen zna\u010daj, obenem pa jo posodobiti in prilagoditi programskim izhodi\u0161\u010dem naro\u010dnikov.<\/p>\n\n\n\n
Posebnost hi\u0161e je bila premi\u0161ljena obravnava obstoje\u010de strukture. Del obstoje\u010dih zidov smo iz notranje strani o\u010distili in razkrili, da je polna opeka ponovno za\u017eivela v prostoru in mu dala toplino ter karakter.<\/p>\n\n\n\n
Na ju\u017eni strani smo hi\u0161i dodali ve\u010dje steklene povr\u0161ine. Poleti jih naravno sen\u010di okoli\u0161ka vegetacija sadnega drevja, pozimi pa skozi njih v prostor vstopa nizko zimsko sonce, kar omogo\u010da pasivno pridobivanje toplote.<\/p>\n\n\n\n
Projekt je bil izveden fazno, v skladu s finan\u010dnimi zmo\u017enostmi investitorjev. Najprej so uredili manj\u0161i pritli\u010dni del, kjer so za\u010dasno \u017eiveli, nato pa postopoma prenovili \u0161e preostali del hi\u0161e in ga povezali v celoto.<\/p>\n\n\n\n
Kako hi\u0161a \u017eivi danes, bi bilo sicer najbolje vpra\u0161ati kar lastnike \u2014 oni ima najbolj sve\u017ee informacije. Kolikor vem, se v hi\u0161i odli\u010dno po\u010dutijo in je lepo \u201cza\u017eivela\u201d.<\/p>\n\n\n\n
Kako menite, da bi bilo treba spodbujati prenovo ne le med kon\u010dnimi uporabniki, za kar se vsi skupaj zelo trudimo, temve\u010d tudi med arhitekti? Zdi se, da kljub splo\u0161ni osve\u0161\u010denosti stroke \u0161tevilni posamezniki \u0161e zmerom operirajo po liniji najmanj\u0161ega odpora, predlagajo ru\u0161itve, se zatekajo k vpra\u0161ljivim novogradnjam.<\/strong><\/p>\n\n\n\n
Najbolj\u0161a spodbuda za prenovo so po mojem mnenju dobre prakse. Kakovostno izvedeni projekti, ki poka\u017eejo, da je prenova lahko sodobna, funkcionalna, trajnostna in ekonomsko smiselna, imajo najve\u010djo mo\u010d prepri\u010devanja. Zelo pomembno pa je tudi, da so ti projekti pravilno predstavljeni in vidni na strokovnih platformah, v medijih, na razstavah, strokovnih dogodkih… Ko prenovo razumemo kot prilo\u017enost, ne kot oviro, se za\u010dnejo spreminjati tudi odlo\u010ditve.<\/p>\n\n\n\n
Hkrati upam, da bo z mlaj\u0161imi generacijami arhitektov pri\u0161lo \u0161e ve\u010d razumevanja in zanimanja za prenovo. Mislim, da se zavedanje o odgovornosti do prostora in obstoje\u010de grajene strukture krepi, a pot je \u0161e dolga. \u0160e vedno prepogosto vidimo predloge za ru\u0161itve preprosto zato, ker je to najla\u017eja ali najhitrej\u0161a re\u0161itev in ne nujno najbolj\u0161a. Prenova je zahtevnej\u0161a, terja ve\u010d znanja, ve\u010d posluha in ve\u010d potrpe\u017eljivosti.<\/p>\n\n\n\n
Glavni izziv pa vidim tudi na sistemski ravni. V Sloveniji nam manjka dobrih mehanizmov finan\u010dnih spodbud za prenovo kulturne dedi\u0161\u010dine in obstoje\u010dega fonda stavb. \u010ce bi bili ti instrumenti jasnej\u0161i, bolj dostopni in uporabniku prijazni, bi se marsikateri investitor veliko la\u017eje odlo\u010dil za prenovo namesto za ru\u0161itev in novogradnjo. Trenutno je pogosto tako, da se investitor kljub dobrim namenom na koncu odlo\u010di pragmati\u010dno, ker je sistem postavljen tako, da je ru\u0161iti in graditi novo hitreje in ceneje.<\/p>\n\n\n\n
Prenova ni le arhitekturno vpra\u0161anje, ampak kulturno, okoljsko in ekonomsko. \u010ce \u017eelimo, da postane bolj pogosta, premi\u0161ljena in cenjena praksa, moramo ustvariti okolje, v katerem je prenova ne le vrednota, ampak tudi realno podprta mo\u017enost tako za investitorje kot za arhitekte. Ko bodo dobra zakonodaja, finan\u010dne spodbude in vidne dobre prakse delovale skupaj, se bo tudi kultura prenove spremenila na bolje.<\/p>\n\n\n\n
Pogovarjala se je: Ajda Bra\u010di\u010d<\/p>\n\n\n\n
\n\n\n\n
Objavo intervjuja je podprla Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije.<\/sub><\/p>\n\n\n\n<\/figure>\n\n\n\n
![\"\"](\"https:\/\/kajza.si\/wp-content\/uploads\/2025\/11\/Drsna_vrata-1024x683.jpg\")
![\"\"](\"https:\/\/kajza.si\/wp-content\/uploads\/2025\/11\/M_LOZAR_RVA_MV_7342-H-1024x683.jpg\")
![\"\"](\"https:\/\/kajza.si\/wp-content\/uploads\/2025\/11\/M_LOZAR_RVA_MV_7262-H-1024x683.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"\"](\"https:\/\/kajza.si\/wp-content\/uploads\/2025\/11\/M_LOZAR_RVA_MV_7378-H-1024x683.jpg\")
![\"\"](\"https:\/\/kajza.si\/wp-content\/uploads\/2025\/11\/Zunanjost-1024x683.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"\"](\"https:\/\/kajza.si\/wp-content\/uploads\/2025\/11\/jedilnica-1024x683.jpg\")
![\"\"](\"https:\/\/kajza.si\/wp-content\/uploads\/2024\/09\/logo-150x150.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"\"](\"https:\/\/kajza.si\/wp-content\/uploads\/2025\/10\/panter-portret-25.jpg\")
\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n\t\t