{"id":3331,"date":"2024-09-23T15:42:08","date_gmt":"2024-09-23T15:42:08","guid":{"rendered":"https:\/\/kajza.si\/?p=3331"},"modified":"2025-10-21T07:23:11","modified_gmt":"2025-10-21T07:23:11","slug":"ne-ponovitev-ampak-ponotranjenje-in-nadgradnja-anton-bitenc","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kajza.si\/index.php\/2024\/09\/23\/ne-ponovitev-ampak-ponotranjenje-in-nadgradnja-anton-bitenc\/","title":{"rendered":"Ne ponovitev, ampak ponotranjenje in nadgradnja: Anton Bitenc"},"content":{"rendered":"\n
\n
\n

Ne ponovitev, ampak ponotranjenje in nadgradnja: Anton Bitenc<\/h2>\n\n\n\n

V ciklu esejev \u2018Vedno znova prenova\u2019 obravnavamo pretekle poglede na dedi\u0161\u010dino skozi raziskavo prakse kanoniziranih slovenskih arhitektov ter zgodovinskega konteksta njihovega ustvarjanja. O Antonu Bitencu pi\u0161e arhitekt Andra\u017e Ker\u0161i\u010d.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\n\n\n\n

V zraku je vlaga. Eno tistih prvih pomladnih juter je, ko se rosa lepi na obraz, da te zazebe. Ravno se dani in previdno vstopamo na \u010doln, ki nas bo popeljal preko vode. Mala dru\u017eba je tiha, sli\u0161i se le pritajen klepet med ritmi\u010dnim pljuskanjem. Jezero je po\u017erlo temino in gladina ima kovinski lesket. Iz rahle koprene meglic se vedno razlo\u010dneje lu\u0161\u010dijo obrisi stavb, ki rastejo iz gmote otoka. Rahel trk, nato pa vidno polje zastre velikansko stopni\u0161\u010de, po katerem se vzpenjamo proti vrhu. Levo kapelica in figa, \u0161e pol stopnic. Prostor na plo\u0161\u010dadi je spokojen in odprt kljub temu, da ga z dveh strani oklepa zid. Levo sta dve stari hi\u0161i, med njima pa stre\u0161ica, pod katero je \u0161e zaprta kavarna. Na desni nizek zid, na katerem je ob mizici ravno pristala \u010dopasta sinica.
Tri stopnice na koncu plo\u0161\u010dadi kot \u0161iv zarobijo gornji trg, na katerem stoji cerkev. Tlak se ovije okrog zelenice, kjer v bli\u017eini oreha pod zvonikom s posodico narde v rokah stoji Marija Magdalena. Dostojanstvena ti\u0161ina pripoveduje, da \u201cspominjanje preteklih stvari ni nujno spomin na to, kak\u0161ne so bile\u201d.1<\/sup> <\/em>Na hru\u0161ki so se \u017ee odprli prvi cvetovi.<\/p>\n\n\n\n

Z opazovanjem Biten\u010deve arhitekture sem se zavestno sre\u010dal pred nekaj leti. Takrat sem se po nenavadnem sklopu okoli\u0161\u010din z njegovim delom spoznaval v dveh razli\u010dnih vidikih istega poklica. Raziskovanje zgodovine Blejskega gradu s sokustosoma ob pripravah na razstavo Prenavljamo!* v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje je sovpadlo s spoznavanjem in \u0161tudijami ureditev na Blejskem otoku**, s katerimi smo se v biroju sre\u010devali ob premislekih prenove obstoje\u010dih ureditev. V obeh primerih je bil rezultat branja prostora prepoznanje jasno razlo\u010dne misli arhitekta o ohranjeni pri\u010devalnosti zgodovinskih ambientov, ki jih je z avtorskimi posegi uspel o\u017eiviti v javne prostore in pribli\u017eati ter odpreti svojemu in na\u0161emu \u010dasu.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Zunanja ureditev Blejskega otoka<\/sub><\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Tone Bitenc je bil eden od \u0161tudentov, ki so med drugo svetovno vojno po ukinitvi predavanj in vaj na fakulteti \u0161tudij arhitekture nadaljevali v Ple\u010dnikovi hi\u0161i. Kot je v zapisu ob arhitektovem slovesu zapisal Peter Kre\u010di\u010d, se je ravno Bitenc izmed vseh u\u010dencev najbolj zbli\u017eal s Ple\u010dnikom. Bitenc je bil zadnji tesnej\u0161i sodelavec svojega u\u010ditelja, njegov zadnji asistent in \u201cv nekem posebnem pomenu besede kar njegov naslednik\u201d<\/em> 2<\/sup>. Pogosto nastopa kot tisti, ki je dokon\u010dal za\u010deto delo mojstra in bil njegova podalj\u0161ana roka, ko ta ni ve\u010d zmogla ali uspela dokon\u010dati \u010drte na papirju. S Ple\u010dnikom je zasnoval domala vse spomenike NOB, ki so vedno kontekstualno ob\u010dutljivo postavljeni v prostor. V pozni dobi Ple\u010dnikovega ustvarjanja je \u0161lo pri tem za nekoliko bolj demokrati\u010den na\u010drtovalski proces, pri katerega je nemogo\u010de to\u010dno opredeliti avtorstvo posameznih re\u0161itev (kot v primerih Kri\u017eank, cerkve v Gradu, cerkve Sv. Doroteje v Kostanju idr.). Posebej pomemben del opusa, ki ga je po svojem mentorju tako v konceptualnem kot dejanskem smislu nasledil Bitenc, pa je bila dograditev, prenova ali nadomestna gradnja v vojni in povojni vihri podrtih cerkva. Sodelovala sta pri \u0161tevilnih obnovah, pri \u010demer je za Biten\u010dev kasnej\u0161i opus pomemben predvsem prenos izro\u010dila prostorske organizacije bogoslu\u017enega prostora, ki ga je davno pred Drugim vatikanskim koncilom demokratiziral Ple\u010dnik. Najbolj radikalna prenova, ki sta jo snovala, je idejni projekt za cerkev sv. Martina v \u0160martnem v Tuhinjski dolini, kjer je nova velika streha pokrila ostanke stare baro\u010dne cerkve.<\/p>\n\n\n\n

Ple\u010dnikove posege v obstoje\u010de (poleg oblikovanja elementov) lahko beremo kot najprej prostorske intervencije.  Prav zaradi produkcije prostora, ki ga ustvarjajo, so njegove zasnove javnih prostorov in prenove spomeni\u0161kih struktur aktualne in sodobne. S stali\u0161\u010d na\u0161ega \u010dasa do zgodovinjenja in spomeni\u0161ko varstvene doktrine so ti posegi predvsem v smislu ustvarjalnega odnosa do obstoje\u010de substance nepredstavljivo drzni. Ve\u010dino posegov v spomeni\u0161ke strukture je Ple\u010dnik v dialogu in strokovno prijateljskem duhu snoval skupaj s konservatorjem, najprej s Francetom Steletom in kasneje z Nacetom \u0160umijem. Po Rieglovih in Dvo\u0159\u00e1kovih smernicah, ki jih je kasneje v ve\u010dini ponotranjila tudi sodobna doktrina, so v sodelovanju uspeli izlu\u0161\u010diti in za\u0161\u010dtili najpomembnej\u0161e dele spomeni\u0161kih kompleksov ter jih z novimi prepoznavno dodanimi intervencijami povezati v harmoni\u010dno celoto, ki jih je uspela ohraniti, na novo osmisliti in odpreti uporabnikom.<\/p>\n\n\n\n

V prvih samostojnih delih, ki jih je pred in po Ple\u010dnikovi smrti zasnoval Bitenc, je prisoten duh spremembe izraza njegove arhitekturne govorice in abstrakcija v oblikovanju, \u010deprav v prostorskih razmerjih in dialektiki prostora \u0161e ostajajo zvesta Ple\u010dnikovemu pristopu k prenovi obstoje\u010dega. Za njegovo zgodnje obdobje samostojnega ustvarjanja in ureditve javnih prostorov je klju\u010dna primerjava re\u0161itev s prenovo Kri\u017eank, prostorsko zasnovo povezanih dvori\u0161\u010d nekdanjega samostana, ki v bogato ra\u0161\u010deno zgodovinsko strukturo vna\u0161a ogromno povr\u0161ino novega, kar popolnoma spreminja do\u017eivljanje prostora in prevrednoti obstoje\u010da prostorska razmerja. Klju\u010dna je nova organizacija programov in vzpostavitev poti med njimi. Bitenc je sodeloval pri prenovi in v ve\u010dinski meri avtorsko dopolnil nedokon\u010dane dele kompleksa, ki nikakor ne zaostajajo za ostalimi. Motive, predvsem pa prostorsko pripoved in kadriranje gibanja skozi prostor \u010dasovno in oblikovno najla\u017eje vzporejamo z ureditvijo Blejskega gradu (1953\u201355), dolo\u010dene prostorske sorodnosti pa je mogo\u010de razbrati tudi pri ureditvi Blejskega otoka ali trga v Vipavi.<\/p>\n\n\n\n

Biten\u010dev pristop k prenovi gradi na temeljih podedovane tradicije pristopa k obravnavi spomenikov. Pri tem ne gre za epigonsko ponavljanje, saj njegova arhitektura in prenova vedno pripadata tudi \u010dasu, v katerem nastaja. \u201cIzhajajo\u010d iz Ple\u010dnikove \u0161ole si je z leti izoblikoval svoj lastni izraz, ki se \u0161e posebno ka\u017ee pri nalogah, kjer je potrebno s pretanjenim posluhom ohraniti histori\u010dno in mu isto\u010dasno s sodobnimi prijemi omogo\u010diti novo funkcioniranje.\u201d 3  <\/sup>Ta izraz ni ponovitev, ampak ponotranjenje in nadgradnja konceptualnih premislekov. Poleg Ple\u010dnika je bil za Biten\u010devo delo pomemben tudi Ravnikar, \u201c<\/em>njegov veliki sodobnik in prijatelj, ki je v sebi nosil istega u\u010ditelja, a je po drugi strani z veliko \u017elico zajemal tako francosko \u2018kozmopolitsko \u0161irino\u2019, kot v petdesetih pri intelektualcih tako priljubljeno racionalno skromnost in \u010dustveno zadr\u017eanost nordijskega duha.\u201d 4<\/sup> Novi prostori, ki jih Bitenc oblikuje, so kljub ohranjanju histori\u010dne narave zavezani modernisti\u010dnim idealom, saj so prosto dostopni, preto\u010dni, odprti in svetli. V korist kakovostni prenovi pa gre prefinjena zadr\u017eanost njegovih posegov. Kot je ob nagradi Pre\u0161ernovega sklada o svojem procesu prenove zapisal sam: \u201cKaj je pri taki nalogi zame najte\u017ee? Kot arhitekt najti pravilen odnos do stare arhitekture in pravo merilo novi. Arhitektura pozna statiko, \u017eivljenje ne.\u201d5<\/sup>
<\/p>\n\n\n\n

Njegov pristop k prenovi lahko najbolje razlo\u017eimo na primeru Blejskega otoka. Ta ra\u0161\u010dena spomeni\u0161ka celota, ki jo predstavlja otok in stavbe na njem, je v petdesetih letih do\u017eivljala slabe \u010dase. Poro\u010dila \u017eupnika o po\u0161kodbah, vandalizmu in zanemarjenosti so vzpodbudila napore spomeni\u0161kovarstvene stroke, da se otok celostno uredi in ob tem prvi\u010d celovito arheolo\u0161ko razi\u0161\u010de. Biten\u010dev poseg v obstoje\u010de razume in ponotranja Ple\u010dnikovo misel, da pri arhitekturi ne gre za ustvarjanje novega, ampak za to, da stvari na novo poka\u017eemo<\/em>.6<\/sup> Blejski otok je eden najpomembnej\u0161ih integralno ohranjenih identitetnih prostorov Slovenije in s svojo slikovito zna\u010dilno podobo oblikuje kompleksno naravno-spomeni\u0161ko celoto. \u201cKon\u010dno podobo so tej celoti dali \u017ee oblikovalci iz baro\u010dne dobe in je tak\u0161na zasidrana v stoletnih predstavah na\u0161ega ljudstva.\u201d7 <\/sup>Razumevanje tega izhodi\u0161\u010da je pomembno tudi za oblikovanje Biten\u010deve, primerno zadr\u017eane intervencije.
<\/p>\n\n\n\n

Najpomembnej\u0161i poseg je nova organizacija prostora, ki obiskovalcu odpira mo\u017enosti zveznega gibanja skozi prostor s pomo\u010djo poudarjenih sekvenc in odstiranja pogledov. Bitenc dosledno izpostavil histori\u010dne mase baro\u010dnih stavb in zidov, ki jih olu\u0161\u010di in na zunaj obnovi s konservatorskimi pristopi. Plast novega posega oblikujeta dve plo\u0161\u010dadi trga, ki z mre\u017eo betonskih tlakovcev pove\u017eeta vrh monumentalnega baro\u010dnega stopni\u0161\u010da na jugu in manj\u0161ega stopni\u0161\u010da na severu. Ni\u017eja plo\u0161\u010dad ste\u010de med obstoje\u010dima hi\u0161ama, Me\u017enarijo in Pro\u0161tijo, in v vrzeli med stavbama oblikuje sodoben, z lahno stre\u0161ico nadkrit paviljon s kavarno. V ta prostor skoz zastekljeno fasado ste\u010de zunanja gostinska terasa z mizicami v senci starih kostanjev. Na privzdignjeni plo\u0161\u010dadi je vhod v Pro\u0161tijo in v cerkev Marijinega Vnebovzetja, ki je srce otoka. V cerkveni ladji je Bitenc z novim tlakom pokril dostopno arheolo\u0161ko eta\u017eo v kleti. Ta odstira zgodovinske plasti razli\u010dnih faz sveti\u0161\u010da in skozi steklena okna v tleh ka\u017ee najstarej\u0161e grobne jame iz \u010dasa prvih sledi poselitve otoka. Tudi notranjost drugih stavb je bila prenovljena in prilagojena novi turisti\u010dno muzejski funkciji. Novi konsistentni materiali poenotenih tlakov in pohi\u0161tva v sozvo\u010dju z originalnimi elementi dopolnjujejo ambient celote. Bitenc se je posvetil vsakemu najmanj\u0161emu detajlu, od dr\u017eala \u017eleba do koncepta osvetlitve, ohranjanja histori\u010dnih zunanjih svetil, ograj, do mizic in stolov na terasi, ki so bili oblikovani posebej za projekt. Vsi ti posegi omogo\u010dajo prostorsko izku\u0161njo te arhitekture, ki z jasno gradacijo ambientov in posegi v obstoje\u010de odpira, zaslanja in odkriva fragmente starega. Ti segajo od stavb, trgov in ume\u0161\u010danja spomenikov in spolij v javni prostor. Tudi \u010de gre za droben fragment, kot je del gotskega svetilnika iz Loke pri Meng\u0161u8<\/sup>, ima zadr\u017eano oblikovan sodoben podstavek, s katerim ga arhitekt postavi na pravo vi\u0161ino, pozicija v osi med zvonikom in zakristijo pa osredi\u0161\u010di pogled na Blejski grad. Kot je ob prvi Ple\u010dnikovi nagradi zapisala komisija, je pomembno kadriranje, prostorske sekvence in gibanje skozi prostor. \u201cBiten\u010deva arhitektura ni le funkcionalna, temve\u010d tudi do\u017eivljajska, estetska vrednota\u201d.9  <\/sup><\/p>\n\n\n\n

\"\"
Kip Marije Magdalene na Blejskem otoku<\/sub><\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
Znamenje iz Stare Loke na Blejskem otoku<\/sub><\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Bitenc je kot asistent na Fakulteti za arhitekturo sprva nadaljeval Ple\u010dnikovo delo v seminarju, kasneje pa je postal profesor za predmet Asanacije in adaptacije. To mesto je dobil na podlagi \u0161tevilnih prenov sakralnih stavb (cerkev sv. Ne\u017ee v Brezjah pri Tr\u017ei\u010du10<\/sup>, v Kokrici, Idriji\u2026), pomembnih grajskih kompleksov (Blejski grad,  grad Strmol pri Cerkljah, grad v Begunjah na Gorenjskem, tehni\u0161ki muzej v Bistri pri Vrhniki, dvorec na Zemonu pri Vipavi), \u201curedil je tudi Pre\u0161ernovo rojstno hi\u0161o v Vrbi in restavriral mestno hi\u0161o v Kranju.\u201d11  <\/sup>V \u010dasu, ki je na podlagi dru\u017ebenih sprememb pretrgal vezi s koreninami svoje zgodovine, gre tudi Antonu Bitencu velika zasluga za to, da je uspel prenoviti in o\u017eiviti \u0161tevilne pomembne ogro\u017eene dedi\u0161\u010dinske komplekse, ki bi bili sicer izgubljeni. Premi\u0161ljevanju o sobivanju z dedi\u0161\u010dino in njenem pomemben vplivu na kulturno identiteto je dodal: \u201cGloboko sem prepri\u010dan, da je za dana\u0161nji, prelomni \u010das, za vsak narod \u017eivljenjsko pomemben njegov odnos do kulturne dedi\u0161\u010dine in da za na\u0161 slovenski to velja dvakrat.\u201d Izredno zahtevno krpanje sledov preteklosti in v njihovo nevsiljivo vklju\u010devanje v mestni vsakdan sredi\u0161\u010da Ljubljane je na nevsiljiv na\u010din odli\u010dno izpeljal z nizom \u0161tevilnih zgodovinsko bogatih ambientov (Ple\u010dnikov trg, prenova kompleksa Ur\u0161ulinskega samostana v Ljubljani, arkade ob Slovenski cesti, Ple\u010dnikov podhod, lapidarij ob Ulici Josipine Turnograjske, Bor\u0161tnikov trg in gostilna Pod Lipo), ki jih dojemamo kot zvezen prostor robov Trga Republike v sredi\u0161\u010du mesta. Tu je z intervencijami povezal razli\u010dna obdobja, od rimskih ostankov Emone, do baroka, Ple\u010dnikovih ureditev gimnazije in Ravnikarjeve urbitekture, ter \u201cs celo vrsto posegov \/\u2026 \/ ustvaril prijetno ambientalnost Ljubljane, ki jo \/\u2026\/ pripisujejo zgolj arhitektoma Ple\u010dniku in Ravnikarju.\u201d12 <\/sup><\/p>\n\n\n\n

Dela arhitekta Toneta Bitenca sre\u010damo pogosteje, kot jih morda opazimo, ali pa se nanje spomnimo. Gotovo je taka tudi tiha narava njegove nevsiljive arhitekturnega govorice in okolja, s katerim se staplja. Pomen dela tega pomembnega arhitekta, ki je nadaljeval tradicijo svojega u\u010ditelja in iz nje izhajal na avtorski na\u010din, \u0161e ni strokovno ovrednoten in \u010daka na podrobnej\u0161o analiti\u010dno obdelavo. Dolgoletno sodelovanje s Ple\u010dnikom in dobro poznavanju evropskih tokov prenove zgodovinskih kompleksov, dela njegovih sodobnikov Carla Scarpe in Sigurda Lewerentza ga ume\u0161\u010da v \u010dasovni kontekst evropske generacije arhitektov prevojne dobe, ki je za\u010drtala smernice sodobne prenove dedi\u0161\u010dine. Ob listanju Biten\u010devih bele\u017ek, polnih skic, ogledov in sestankov na gradbi\u0161\u010dih, so se mi v misli prikradle besede njegovega u\u010ditelja: \u201cArhitekt mora naravo samo dopolnjevati. Arhitekt mora biti neprenehoma na terenu. Arhitekt, ki ustvarja samo v svojem ateljeju, je slab arhitekt. Vi morate \u010dutiti z ljudmi. Morate upo\u0161tevati vse tisto, kar je v naravi. Morate biti vpeti v celotno \u017eivljenje.\u201d13<\/sup><\/p>\n\n\n\n

1<\/sup> Marcel Proust: V iskanju izgubljenega \u010dasa. V Swannovem svetu, 1913, prevod: Radojka Vran\u010di\u010d, Beletrina, 2022, str.<\/p>\n\n\n\n

* Prenavljamo! kustosi razstave: Matev\u017e \u010celik, Andra\u017e Ker\u0161i\u010d, Natalija Lapajne, MAO, Ljubljana 2018<\/p>\n\n\n\n

**a2o2 arhitekti (Klara Bohinc, Andra\u017e Ker\u0161i\u010d, \u017diga Ravnikar) – Idejna zasnova prenove Blejskega otoka, 2018<\/p>\n\n\n\n

2 <\/sup>Peter Kre\u010di\u010d: Arhitekt Tone Bitenc (6. 1. 1920\u201314. 6. 1977), Sinteza<\/em>, 41\u201342, 1978, str. 8.<\/p>\n\n\n\n

3 <\/sup>Damijan Uranker: Profesor Anton Bitenc in prenova arhitekturne dedi\u0161\u010dine, Urbani izziv<\/em>, 16\u201317, 1991, 104\u2013106.<\/p>\n\n\n\n

4<\/sup> Jurij Kobe: \u010car zadr\u017eanega : razmi\u0161ljanje z nedeljskega izleta k sakralni arhitekturi Toneta Bitenca, Arhitektov bilten<\/em>, 25, 1995, \u0161t. 126\u2013127, str. 70\u201375.<\/p>\n\n\n\n

5 <\/sup>Ustvarjalne dileme: Pre\u0161ernovi nagrajenci in nagrajenci Pre\u0161ernovega sklada, Nas<\/em>\u030ci razgledi<\/em>, 3, 1966, \u0161t.3, str. 58<\/p>\n\n\n\n

6 <\/sup>J. Ple\u010dnik – v Mario Perossa, Kontinuiteta stanovanjske gradnje v Istri, Annales, Znanstveno-raziskovalno sredi\u0161\u010de Koper, 1998<\/p>\n\n\n\n

7 <\/sup>Peter Petru, Blejski otok urejen, Varstvo spomenikov, XVII-XIX-1, 1974, str. 79\u201484<\/p>\n\n\n\n

8 <\/sup>Prenovo Blejskega otoka so v sodelovanju z Narodnim muzejem (vodja arheolo\u0161kih izkopavanj dr. Vinko \u0160ribar) vodili na zavodu za spomeni\u0161ko varstvo (\u010dlan komisije z zavoda SRS, dr. Marijan Zadnikar, z zavoda Kranj dr. Cene Avgu\u0161tin) pod taktirko arhitekta Bitenca. Kljub desakralizaciji cerkve in spremembi v muzej je prostor na pobudo arhitekta ohranil zna\u010dilno pri\u010devalnost cerkvenega prostora z oltarji, lestenci, orglami in ve\u010dino v \u010dasu obnove otoka ohranjene opreme cerkve. Odstranjene oltarne stopnice iz pisanega podpe\u010dana je Bitenc uporabil kot prostorske lo\u010dnice ob dostopih na privzdignjeno plo\u0161\u010dad s cerkvijo, dele obhajilne mize je umestil v vogale novega preboja iz kavarne v stavbo Pro\u0161tije. Po zamisli arhitekta je Blejski otok postal center predstavitve Baro\u010dne umetnosti z muzejem Baroka v stavbi Pro\u0161tije (Bitenc je bil tudi avtor postavitve razstave), nanj pa so z razli\u010dnih delov Slovenije priromali tudi ogro\u017eeni spomeniki, ki jim je grozilo uni\u010denje. Prek subtilnih intervencij so ti fragmenti dodatno obogatili prostor ter postali prostorski orientirji na izpostavljenih to\u010dkah in vizurah (Hrenov kri\u017e, Marija Magdalena idr.). Ve\u010d v: Marijan Zadnikar, Z mojih poti, DZS, Ljubljana, 1991.<\/p>\n\n\n\n

9 <\/sup>Obrazlo\u017eitev \u017eirije ob podelitvi prve Ple\u010dnikove nagrade leta 1973, ki jo je Bitenc prejel za ureditve na Blejskem otoku. Komisijo so sestavljali Nikolaj Be\u017eek (predsednik), Milan \u010cernigoj, Grega Ko\u0161ak, Du\u0161an Ogrin, Edvard Ravnikar in Savin Sever. Insert iz poro\u010dila komisije je bil objavljen v \u010dlanku v Primorskem dnevniku. Komisija je med drugim zapisala: \u201cBitenc je eden izmed redkih na\u0161ih arhitektov, ki se znajo s posluhom lotiti vitalizacije na\u0161ih spomeni\u0161kih ambientov; Med njegovimi ureditvami se \u0161e posebej odlikuje prenova Blejskega otoka z njegovimi naravnimi in kulturno zgodovinskimi vrednotami. Nekdanji romarski center se je pod Biten\u010devim vodstvom spremenil v privla\u010den, muzejsko urejen, a vendar \u017eivo dihajo\u010d kompleks\u2026<\/em>\u201d Ve\u010d v: J. H.: Prenova Otoka, Primorski dnevnik<\/em>, 27. 1. 1973.<\/p>\n\n\n\n

10 <\/sup>Bitenc je obstoje\u010demu gotskemu zvoniku, edinemu ohranjenemu elementu uni\u010dene cerkve, dodal novo cerkveno ladjo z oltarjem. Ta je postavljena kot hi\u0161a z enostavno oblikovano dvokapno streho, ki je s cezuro prostorsko lo\u010dena od obstoje\u010dega zvonika, kljub temu pa je z njim oblikovno skladna. Oba dela zasnove pove\u017ee nizka peristilna lopa v merilu \u010dloveka (primerjava s Ple\u010dnikovo Staro cerkvijo v \u0160i\u0161ki), ki obda zvonik in izkori\u0161\u010da nenavadno lego drobne cerkve na izpostavljenem razglednem pomolu. Jurij Kobe v \u010dlanku o Biten\u010devi sakralni arhitekturi v reviji AB zapi\u0161e misel, ki bi lahko veljala tudi za celoten opus arhitekta. \u201cVpra\u0161anje forme arhitekturnega objekta se Bitencu ne postavlja abstraktno, apriorno. Arhitekt je temo svojega oblikovanja slojil v ve\u010d fazah. Najprej je bila vedno kompozicija celote, sestavljena iz razlo\u010dljivih elementov. Torej moderna, odprta kompozicija; struktura, ki vpra\u0161anja predvsem zastavlja\u2026 njenim elementom je obliko skoraj dosledno lu\u0161\u010dil iz \u201cdanega\u201d\u201d. Glej opombo 4.<\/p>\n\n\n\n

11 <\/sup>Helena Sera\u017ein: Bitenc, Anton (1920\u20131977). Slovenska biografija.<\/em> Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013<\/p>\n\n\n\n

12 <\/sup>Bogo Zupan\u010di\u010d: Arhitekt s prefinjenim ob\u010dutkom za prenovo in detajl, Delo<\/em>, 19. 2. 2005, str. 6.<\/p>\n\n\n\n

13 <\/sup>Tone Gorjup: Graditelji (Tone Bitenc (1920\u20131977)), radijska oddaja, Radio Ognji\u0161\u010de, 19.1.2020<\/p>\n\n\n\n

\n\n\n\n

Andra\u017e Ker\u0161i\u010d<\/strong> je \u0161tudiral na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani ter Fakulteti za arhitekturo in oblikovanje, Aalborg na Danskem. Od 2013 \u2013 2017 je sodeloval z arhitekturnim ateljejem Medprostor, med 2018 \u2013 2019 pa z arhitekturnim birojem Maru\u0161e Zorec, Arrea arhitektura. 2018 je z nalogo Idejni na\u010drt prenove Fran\u010di\u0161kanskega samostana v Ljubljani magistriral na Fakulteti za arhitekturo. Za raziskavo Trajnostni pristopi za varstvo povojne arhitekturne dedi\u0161\u010dine 20. stoletja je prejel fakultetno Pre\u0161ernovo nagrado. Za projekt Mestni park Rakova Jel\u0161a je skupaj s projektno skupino prejel Zlati svin\u010dnik za odli\u010dno izvedbo. Je avtor ve\u010dih razstav, z Natalijo Lapajne in Matev\u017eem \u010celikom je leta 2019 v MAO Ljubljana kuriral razstavo Prenavljamo!!!, leta 2021 pa z Ajdo Bra\u010di\u010d, dr. Bogom Zupan\u010di\u010dem in dr. Milo\u0161em Koscem razstavo I\u0161\u010dem stanovanje. Leta 2022 je prejel nominacijo za Ple\u010dnikovo nagrado, nagrado OHS AWARD, Zlati svin\u010dnik in mednarodno priznanje Piranesi za projekt prenove hi\u0161e MM v Dom\u017ealah.<\/p>\n\n\n\n

\n\n\n\n

Partner projekta \u2018Vedno znova prenova\u2019 je Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije.<\/sub><\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\n\n\n\n
<\/div>\n\n\n
\n\t<\/a>\t\t
\n\t\t
\n\t\t\t\"\"\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\tAndra\u017e Ker\u0161i\u010d: “Treba je celovito razumeti kontekst”\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\tAndra\u017e Ker\u0161i\u010d predstavlja eno \u010detrtino uspe\u0161nega mladega arhitekturnega biroja a2o2, ki ga poleg njega sestavljajo \u0161e Klara Bohinc, \u017diga Ravnikar in Eva Senekovi\u010d. Njihova odmevna prenova hi\u0161e MM v Dom\u017ealah je bila nominirana za Ple\u010dnikovo nagrado, nagrajena pa z OHS Award, Zlatim svin\u010dnikom ter mednarodno priznanje Piranesi.\t\t<\/div>\n\t\t\t<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n
<\/div>\n<\/div><\/div>\n\n\n\n
<\/div><\/div>\n<\/div><\/div><\/div>\n