V ciklu esejev ‘Vedno znova prenova’ obravnavamo pretekle poglede na dedi\u0161\u010dino skozi raziskavo prakse kanoniziranih slovenskih arhitektov ter zgodovinskega konteksta njihovega ustvarjanja. O Petru Fistru in Marjanu Mu\u0161i\u010du pi\u0161e arhitektka in raziskovalka Ma\u0161a Ogrin.<\/strong><\/p>\n\n\n\n <\/p>\n\n\n\n Bolj kot je prostor skladen in celostno urejen, te\u017eje vanj posegamo z neprimernimi in neustreznimi posegi, kar se dogaja danes, ko parcialne, kapitalsko vodene ureditve prostorsko krajino vse bolj najedajo. Na\u010drtovalci imamo v Sloveniji trenutno na voljo malo mo\u017enosti celostne obravnave prostora. Najve\u010djo mo\u010d imajo tako imenovani dr\u017eavni prostorski na\u010drti oziroma ob\u010dinski prostorski na\u010drti, ki prostor obravnavajo tehnicisti\u010dno, kot mrtev predmet in del katastrske razdelitve, zanemarjajo pa dru\u017ebeno, simobolno in duhovno dimenzijo prostorskega oblikovanja. Najbolj se slednji pribli\u017ea del dokumentacije, namenjen prostorskim izvedbenim pogojem, vendar je tovrstno podajanje informacij o dovoljeni gradnji tehnicisti\u010dno, v obliki predpisanih vi\u0161in, naklonov in namembnosti. Manjka \u0161ir\u0161a vizija razvoja obmo\u010dja z vsemi krajinskimi in socialnimi posebnostmi obmo\u010dja. Manjkajo smernice, vizija in navdihi, kar nemalokrat rezultira v kapitalskih \u0161pekulacijah z zemlji\u0161\u010di. Po zglede celostne obravnave prostora bi se nemara kazalo obrniti v preteklost, k dosedanjim dobrim praksam \ufffckoherentnega razumevanja prostora.<\/p>\n\n\n\n Prostor kot nedeljiva celota je lepo opisan v idealisti\u010dnem zapisu Marjana Mu\u0161i\u010da v \u010dlanku Za\u0161\u010d<\/em>ita urbanisti<\/em>\u010dnih in arhitekturnih spomenikov<\/em>, objavljenem leta 1948. V uvodu prof. Mu\u0161i\u010d naka\u017ee, kako pomembna je \u201czgodovinsko-umetnostna vrednost sklopa arhitekturnih objektov, ki so ohranili histori\u010dno naselbinsko kompozicijo\u201d1<\/sup>. \u010clanek zaklju\u010di z mislijo: \u201cV notranjosti hi\u0161 odkrivajmo pristni tlorisni ustroj. Bolj\u0161i je od tistega, ki ga je skrotovi\u010dil nezdravi poslednji \u010das. Imejmo posluh za odkrivanje najstarej\u0161ih romanskih in gotskih fragmentov, ki so se ohranili predvsem v substrukcijah ter za odkrivanje renesan\u010dnih in baro\u010dnih arkadnih hodnikov v dvori\u0161\u010dih, ki so bili v zadnjem \u010dasu zazidani. Ljudje se bodo v tako preurejenih hi\u0161ah bolje po\u010dutili, lepota hi\u0161 bo znatno pove\u010dana. Odkrivajmo lepe kasetirane lesene ali mav\u010dne strope, bodimo ponosni, da je na na\u0161ih tleh zorelo visoko freskantstvo. Doba racionalizma je minula, pred nami je nova renesansa socialisti\u010dnega realizma, ki se bo ubrano vezala z lepimi, pristnimi ostalinami stilno krepkih dob.\u201d2<\/sup> S tem vznesenim zapisom izrazi \u017eeljo po izobrazbi o prostorski ob\u010dutljivosti in posredovanju pravilnih informacij o dolo\u010deni zgodovinski dobi.<\/p>\n\n\n\n V besedilu Vpra\u0161anje prenove slovenskih mest<\/em> iz l. 1952, ki je posve\u010deno ob\u010dutljivi temi arhitekturne in urbanisti\u010dne prenove mest, se poleg razlage urbanisti\u010dnih nastavkov slovenskih mest in priporo\u010dil za primerno prometno urejanje v \u010dasu mehanizacije z ob\u010dutljivostjo do obstoje\u010dih starih mestnih struktur dotakne tudi razlage tlorisov posameznih hi\u0161. V prispevku Mu\u0161i\u010d izpostavlja ve\u010dplastni pristop k prenovi mestnih sredi\u0161\u010d, ki morajo hkrati zadostiti novim dru\u017ebenim potrebam. Opozarja na nujnost asanacije mest in izdelave regulacijskih na\u010drtov, ki bodo mestna sredi\u0161\u010da po poru\u0161itvi ravnovesja, ki ga je v mesta vneslo obdobje divje industrializacije, povrnili red, mesto pa programsko in arhitekturno preuredili glede na zahteve sodobnega povojnega \u010dasa. Mu\u0161i\u010d opredeli tudi nujnost zmanj\u0161evanja poselitve v prenatrpanih mestnih sredi\u0161\u010dih in selitev mestnega razvoja in tranzitnega prometa ob mestna sredi\u0161\u010da, ter sanacijo slabo predelanih pomembnej\u0161ih mestnih stavb s pomensko ustreznej\u0161imi vsebinami. Celostno dojemanje s pozitivnim vrednotenjem prostorskih potez preteklih \u010dasovnih obdobij, nastavlja kot smer, v katero naj bi se razvijale prihodnje aktivnosti urbanizma in arhitekture. Projektiranje v povojnem \u010dasu pa je, tudi zaradi potreb po \u010dasovni intenzivnosti gradnje, bolj naravnano k izgradnji nove infrastrukture socialisti\u010dne republike Slovenije, kot pa k prenovi obstoje\u010dega stavbnega tkiva in ohranjanju krajinskih identitet. Tak pristop ubiramo \u0161e danes, kljub relativni stopnji gospodarske stabilnosti in kljub pozivom k trajnostno naravnanemu upravljanju s \u201cprostorom kot omejeno naravno dobrino\u201d.<\/em>3<\/sup><\/p>\n\n\n\n Poleg re\u0161evanja funkcionalnih zagat pri preoblikovanju mest, Mu\u0161i\u010d opredeli tudi pomen mestnih vedut in pomen skrbi za njihovo ohranitev, saj so le te zaradi topografske razgibanosti Slovenije za do\u017eivljanje prostora \u0161e posebej pomembne.<\/p>\n\n\n\n Opi\u0161e, kako je na primer vedutni pogled proti Ptuju z vodne strani ostal neprizadet, medtem ko je umestitev jeklenega mostu v Mariboru izni\u010dila njegovo mirno silhueto in prometno obremenila Glavni trg. V prispevku Krajina in urbanizem<\/em> iz leta 1965 tudi Braco Mu\u0161i\u010d pi\u0161e o pomenu previdnega ume\u0161\u010danja novih zazidav v krajino. Kot kakovosten poseg izpostavi vrstne bloke v Vipavi arhitekta Svetozarja Kri\u017eaja, ki se premi\u0161ljeno ume\u0161\u010dajo v obstoje\u010de krajinsko tkivo.5<\/sup> Enaka prostorska ob\u010dutljivost za regionalne zna\u010dilnosti je opa\u017eena tudi v Po\u010ditni\u0161kem domu invalidov v Strunjanu arhitekta Eda Mihevca, ki z uporabo avtenti\u010dnega gradbenega materiala, strukturnih elementov in s klimo pogojenih meril objekt pribli\u017euje enotnosti med pokrajino in objektom v primorski krajini, objavljenem v prispevku Draga Komelja v isti izdaji revije Sinteza.6<\/sup> Na\u0161teti primeri prostorskih realizacij so plodovi arhitekturnih misli, oplajanih z razmi\u0161ljanjem o arhitekturni in o naravni krajini kot o nedeljivi, povezani scenografiji, tako prostorski, kot tudi \u010dasovni.<\/p>\n\n\n\n Povezanost arhitekture in krajine je s svojim delovanjem utemeljeval tudi prof. Fister, najprej kot arhitekt konservator na Zavodu za spomeni\u0161ko varstvo v Kranju, potem kot predavatelj na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Med vidnej\u0161imi in obse\u017enej\u0161imi projekti je uvedba enotnega sistema topografiranja arhitekture, ki uvaja enotno matrico dokumentiranja arhitekture s podatki o stanju stavbnega tkiva posameznih objektov v obliki topografskih kartonov za arhitekturo. \u201cV letu 1975 je bil sprejet dokon\u010dni predlog kot dogovor za obliko projektne dokumentacije na zavodih za spomeni\u0161ko varstvo SRS, nekaterih raziskovalnih ustanovah (SAZU, muzeji) in odd. za arh. geod. (FAGG) ter etnol. in umet. zgod. (FF) Univerze v Ljubljani, ki bodo \u0161tudente seznanjali z na\u010dinom uporabe \u017ee v okviru \u0161tudijskega programa.\u201d4 <\/sup>Sistem dokumentacije arhitekture, tako tehni\u010dne kot opisne, je namenjena vsem strokam, ki se ukvarjajo z obravnavo na\u0161e stavbne dedi\u0161\u010dine, da bi s poenotenim sistemom omogo\u010dala la\u017ejo uporabo in bolj\u0161e sodelovanje med strokami pri sprejemanju odlo\u010ditev ob prenovi. Tehni\u010dno dokumentacijo so izdelovali prete\u017eno \u0161tudentje in \u0161tudentke arhitekture in tudi drugih strok, v enem letu je bilo popisanih tudi do 300 stavb. Podatki so bili zbrani na A4 kartonih in so vsebovali splo\u0161ne podatke o obravnavanjem objektu, morebitno grafi\u010dno gradivo (fotografije, slike, \u2026) in pa na\u010drte (situacijo, razvojne faze, tlorise, prereze, opis tehni\u010dnega stanja, ohranjenost materialov, prereze, podatke o strehi, fasadah, detajlih, opremi, posebnih funkcionalih elementih). \u201cKorpus slovenske arhitekture\u201d, ki je nastajal med leti 1966 in 2010, in v katerem je zbrano ve\u010d kot 5000 objektov, hrani Arhiv Republike Slovenije in je dostopen \u0161ir\u0161i zainteresirani javnosti.<\/p>\n\n\n\n Z izdelavo revitalizacijskih na\u010drtov za mesta Tr\u017ei\u010d, Kranj, Radovljico, Kamnik in Izolo je Fister izvajal celostni pristop k prenovi mestnih sredi\u0161\u010d. Na\u010drti so bili narejeni v sodelovanju med strokami, hkrati pa je bila v na\u010drtovanje obnove mo\u010dno vpeta tudi javnost, ki je sodelovala pri pripravi posameznih faz na\u010drta. Gre za na\u010din odprtega na\u010drtovanja mest, ki sloni na zbiranju podatkov o stanju stavbne dedi\u0161\u010dine, od ohranjenosti, higienskih pogojev in anket prebivalcev o ustreznosti bivalnih pogojev, do celovitega dokumentiranja mestnih posebnosti, arhitekturnih vedut, fasadnih obdelav in drugih za prenovo relevantnih podatkov. Del na\u010drta je tudi predlog pravilnika revitalizacijskega na\u010drta in pa dolo\u010ditev odbora, ki bi skrbel za implementacijo na\u010drta skozi \u010das.<\/p>\n\n\n\n Skozi svoje delo je prof. Fister ves \u010das izpostavljal tudi kontekstualizacijo vrednosti posameznega zgodovinsko pri\u010devalnega detajla glede na prostor, v katerem se nahaja. Redek zgodovinski detajl na pro\u010delju stare stavbe v prete\u017eno novozgrajenem okolju je zaradi svoje redkosti \u0161e toliko bolj pomemben za zgodovinsko branje prostora in zato nujno potreben za\u0161\u010dite, \u0161e bolj kot detajl, ki se pojavlja kontinuirano, v mno\u0161tvu drugih podobnih detajlov.<\/p>\n\n\n\n Podobno Marjan Mu\u0161i\u010d pravi, da \u201cne re\u0161ujemo nalog, iztrganih iz celote, temve\u010d re\u0161imo vsaj v glavnih obrisih celoto in vanjo postavimo detajl. Le na ta na\u010din bomo pravilno obvarovali urbanisti\u010dne spomeni\u0161ke vrednote.\u201d7<\/sup><\/p>\n\n\n\n Delo Petra Fistra tako kot predhodno delo Marjana Mu\u0161i\u010da je izredne vrednosti za slovenski prostor. Tako v obliki \u0161tudij in besedil, ki jih pu\u0161\u010data za seboj, kot v obliki mentorstva \u0161tevilnim \u0161tudijskim zaklju\u010dnim delom, s katerim sta izoblikovala odnos do preteklih sledi v prostoru. Predvsem pa sta pionirja v utemeljevanju in javnem izpri\u010devanju dejstva, da je uspe\u0161nost vzdr\u017eevanja okolja odvisna od mnogoplastnih dejavnikov, tako materialnih kot sociolo\u0161kih. Njuno delovanje postavlja ogledalo samopa\u0161nosti arhitekture (in urbanizma), ki premnogokrat ugledata le samega sebe. Za prostorski uspeh in zadovoljstvo pa je potrebno vedno videti \u0161ir\u0161o sliko s skrbno pozornostjo na vsak detajl.<\/p>\n\n\n\n Optimisti\u010dna kapljica v morje prostorskega urejanja je zakonodajna novost iz leta 2023, ki ob\u010dinam sugerira izdelavo Odloka o urejenosti naselij in krajine8<\/sup>. Ta predvideva izdelavo celostnega na\u010drta ob\u010dinskega urejanja, da bi izbolj\u0161ali urejanje prostora na ob\u010dinskih ravneh. Zgolj tehnokratski ob\u010dinski prostorski na\u010drt (OPN) je namre\u010d kot podlaga za dobro urejanje prostora premalo, saj izpu\u0161\u010da preve\u010d dejavnikov v prostoru. Zaenkrat pa ni videti, da bi se za izdelavo odloka odlo\u010dilo veliko ob\u010din, \u010deprav bi dolgoro\u010dno tako okolje, kot tudi ljudje, z izdelavo tak\u0161nih strokovnih podlag prosperirali, predvsem pa ne bi za seboj pu\u0161\u010dali prostorskih \u0161krbin.<\/p>\n\n\n\n Kot pi\u0161e Mu\u0161i\u010d: \u201c\u010cim vi\u0161e se bo civilizacijsko vpenjala dru\u017eba, tem bolj bo potrebovala kulturno vsebino in kulturno okolje; pri tem pa pripada pomembno mesto smiselnemu varovaniu in vklju\u010devanju naravnega potenciala, ki se bo v procesu preobrazbe vedno bolj kr\u010dil, ter humaniziranju naselitvenega prostora, pri \u010demer pa ima zelo pomembno mesto tudi ohranjevanje in vklju\u010devanje kulturnega izro\u010dila.\u201d9<\/sup><\/p>\n\n\n\n Viri in literatura:<\/p>\n\n\n\n 1 Mu\u0161i\u010d, Marjan. (1948). Za\u0161\u010dita urbanisti\u010dnih in arhitekturnih spomenikov. Varstvo spomenikov, Vestnik<\/p>\n\n\n\n zavoda za za\u0161\u010dito in znanstveno prou\u010devanje kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti<\/p>\n\n\n\n LRS, 1\/1948, str. 16-18<\/p>\n\n\n\n 2 ibid<\/p>\n\n\n\n 3 Zakon o urejanju prostora (ZUREP-2), Uradni list RS, \u0161t. 61\/2017 z dne 2.11.2017, 2. \u010dlen<\/p>\n\n\n\n 4 Fister, P. (1975). O dokumentiranju. Varstvo spomenikov, XX\/1975 (1976), str. 159 – 194.<\/p>\n\n\n\n 5 Komelj, D. (1965). Pokrajina in arhitektura. Sinteza, 3\/1965, str. 27-33.<\/p>\n\n\n\n 6 Mu\u0161i\u010d, B. (1965). Krajina in urbanizem. Sinteza, 3\/1965, str. 16-22.<\/p>\n\n\n\n 7 Mu\u0161i\u010d, Marjan (1952). Vpra\u0161anje regeneracije slovenskih mest. Arhitekt : revija za arhitekturo, urbanizem in oblikovanje izdelkov, \u0161t. 7, str. 10-15.<\/p>\n\n\n\n 9 Mu\u0161i\u010d, Marjan (1965). Spoznanja. Sinteza, 3\/1965, str. 27 – 33<\/p>\n\n\n\n 8 Nik\u0161i\u010d, M. In drugi. Odlok o urejenosti naselij in krajine. Ljubljana : Ministrstvo za naravne vire in prostor, Direktorat za prostor in graditev; [Maribor] : Skupnost ob\u010din Slovenije, 2023<\/p>\n\n\n\n Naslovna fotografija: Zna\u010dilnosti igrive a obenem enotne silhuete mesta so v ju\u017enem delu \u0161e skoraj v celoti ohranjene. K. Zaplotnik v Fister, P. (1977), Staro mestno jedro Kranja na\u010drt revitalizacije. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, FAGG, VTO arhitektura, str.6<\/sub><\/p>\n\n\n\n <\/p>\n\n\n\n Ma\u0161a Ogrin. <\/strong>Arhitektka. Sopobudnica in ustvarjalka ve\u010d oblikovalskih in dru\u017ebenih akcij (Pop-up dom, Ljubljana, Piran, Benetke, Milano, Dunaj, 2012\u20132015). Soavtorica stojala za vino Helga, izdelka, ki zdru\u017euje spretnosti doma\u010dih obrtni\u0161kih mojstrov z industrijskim oblikovanjem (Ljubljana, 2018). Soavtorica projektov in prejemnica nagrad na ve\u010d mednarodnih arhitekturnih nate\u010dajih (leseni vrtec v Ohlstedtu \u2013 Hamburg, 2014, stanovanjska gradnja na mestu zlatarske delavnice \u2013 Kiel, 2016). Sooblikovalka, organizatorka in kuratorka iniciative na temo participacije (Altstadt f\u00fcr alle \u2013 Hamburg, 2020). Pobudnica in soavtorica projekta Slamnata streha (Prekmurje, 2022). Posve\u010da se publicisti\u010dnemu, raziskovalnemu in pedago\u0161kemu delu (Trajekt, Outsider, Fakulteta za arhitekturo, UL).<\/p>\n\n\n\n
\n\n\n\n![\"\"](\"https:\/\/kajza.si\/wp-content\/uploads\/2024\/09\/Vedutni-pogled-na-Ptuj_Arhitekt.png\")
![\"\"](\"https:\/\/kajza.si\/wp-content\/uploads\/2024\/09\/Svetozar-Krizaj_Vrstni-bloki-v-Vipavi_Sinteza.png\")
\n\n\n\n
\n\n\n\n
![\"\"](\"https:\/\/kajza.si\/wp-content\/uploads\/2024\/09\/logo-150x150.jpg\"){kind=logo}
<\/figure>\n\n\n\n![\"\"](\"https:\/\/kajza.si\/wp-content\/uploads\/2023\/08\/VKneuklonljivcl260420131.jpg\")
\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n\t\t