{"id":3089,"date":"2024-02-05T07:31:26","date_gmt":"2024-02-05T07:31:26","guid":{"rendered":"https:\/\/kajza.si\/?p=3089"},"modified":"2024-02-05T07:31:27","modified_gmt":"2024-02-05T07:31:27","slug":"ana-lovrec-medved-idejna-zasnova-prenove-mtt-v-kreativno-cetrt-melje","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kajza.si\/index.php\/2024\/02\/05\/ana-lovrec-medved-idejna-zasnova-prenove-mtt-v-kreativno-cetrt-melje\/","title":{"rendered":"Ana Lovrec Medved: Idejna zasnova prenove MTT v kreativno \u010detrt Melje"},"content":{"rendered":"\n
\n
\n

Ana Lovrec Medved: Idejna zasnova prenove MTT v kreativno \u010detrt Melje<\/h2>\n\n\n\n

ponedeljek, 5. februar 2024<\/sub><\/p>\n\n\n\n

Idejni projekt prenove Mariborske tekstilne tovarne (MTT) je celostna analiza problematike degradiranih obmo\u010dij v Mariboru, vpra\u0161anje identitete mesta, na katero je bistveno vplivala industrijska dedi\u0161\u010dina, ter nujna potreba po ponovnem zgo\u0161\u010devanju mesta in prenovi v nasprotju sedaj prisotnemu \u0161irjenju in nenadzorovanim novogradnjam. Naloga je tako razdeljena v dva sklopa, prvi analiti\u010dno obravnava zgodovinski kontekst in omenjene problematike, v drugem pa s prakti\u010dnim primerom zasnove kreativne \u010detrti Melje posku\u0161amo odgovoriti na te problematike skozi osve\u017een program v obstoje\u010dem kontekstu industrijske dedi\u0161\u010dine.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
vir: PAM<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
Foto: Ana Lovrec Medved<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
Foto: Ana Lovrec Medved<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
Foto: Ana Lovrec Medved<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Skozi analize smo ugotovili, da se mesto z novogradnjami preizrazito \u0161iri navzven, s tem uni\u010duje kvalitetne zelene povr\u0161ine in prepu\u0161\u010da velika industrijska podro\u010dja degradaciji. Zato je nujno potrebno poudariti pomembnost po prenovi propadajo\u010dih obmo\u010dij z vzpostavljanjem novih socialno-kulturnih sredi\u0161\u010d. Projekt je tako zasnovan kot obuditev mestne \u010detrti Melje, kjer z uvedbo novih kreativnih programov v prostorih MTT re\u0161ujemo prostorske in infrastrukturne probleme starega mestnega jedra in navezavo nanj, privabljamo doma\u010de in tuje obiskovalce, ponujamo pa vsakodnevno uporabo prenovljenih prostorov ter mo\u017enost nadaljnjega kreativnega in urbanisti\u010dnega razvoja \u010detrti.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Mariborska tekstilna tovarna je v prvi obliki nastala \u017ee leta 1922, ko je na tem mestu zrasla Mautnerjeva tekstilna tovarna, ki so se ji tekom let pridru\u017eile \u0161e mnoge druge, med drugim Hutterjeva tovarna in Rosnerjevi tovarni Jugotekstil in Jugosvila. Iz skupine lo\u010denih tekstilnih tovarn na obmo\u010dju velikem nekaj \u010dez 44.000 m2, je v petdesetih letih nastala zdru\u017eena Mariborska tekstilna tovarna. Obmo\u010dje je urbanisti\u010dno raznoliko, stavbe pa pravzaprav tvorijo mesto znotraj mesta. Kot industrijsko dedi\u0161\u010dino prepoznavamo celotno obmo\u010dje, a je kot kulturna dedi\u0161\u010dina za\u0161\u010diteno samo obmo\u010dje nekdanje Hutterjeve tekstilne tovarne, med tem ko so ostale predele tekom let privatizirali in brezglavo prenavljali.\u00a0 V letu 2021 je Umetnostna galerija Maribor v nekdanji predilnici Hutterjeve tovarne organizirala trienale EKO8 in opozorila na propadajo\u010de prostore, kar je tudi izhodi\u0161\u010de na\u0161ega projekta. V njem tako za\u0161\u010ditene objekte MTT-ja namenimo razstavi\u0161\u010dem, izkoristimo pa privatizirane ali propadajo\u010de objekte na jugu in jih pove\u017eemo v celoto, ne samo programsko, temve\u010d tudi urbanisti\u010dno.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Odprtje EKO8, foto: Sara Rezar<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
Odprtje EKO8, foto: Sara Rezar<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Konceptualna zasnova celotne urbanisti\u010dne ureditve obmo\u010dja je zdru\u017eitev obstoje\u010dih topografskih zna\u010dilnosti in cestnih povezav. Pot, ki povezuje Kraljevi\u010da Marka ulico in Ulico heroja \u0160aranovi\u010da, je bila v\u010dasih jasna linija, ki je potekala centralno skozi tovarno in so jo poznali pod imenom Motherjeva ulica. Po dodatnih dograditvah ulico prekinejo mizarske delavnice, ki skupaj s tkalnicami Mariborske tekstilne tvornice razdelijo obmo\u010dje na severni in ju\u017eni del, ob tem pa ustvarijo dva trga. Hkrati na konceptualno zasnovo pomembno vpliva dejstvo, da obmo\u010dje obdelave \u017ee od svojih za\u010detkov stoji v depresiji reke Drave in ga \u017eelimo povezati z re\u010dnim bregom. Ta dva motiva sta jasna, konceptualna poteza pa je zdru\u017eitev \u017ee danih postavitev smeri in stavb, ki se ohranijo. Pri tem z zeleno potezo re\u010dnega nasipa za\u017eremo v notranjost tovarne, z betonsko plo\u0161\u010dadjo tovarne pa nasedemo na zelenje, s \u010dimer dobimo jasno potezo stopni\u0161\u010dnega trga, ki s svojo obliko zaokro\u017ei in objame stavbe. Programsko na obmo\u010dje umestimo kreativno \u010detrt, ki je sestavljena iz turisti\u010dno informacijskega centra, coworking centra, pisarn za program Start:up Maribor ter glasbenega studia z vadilnicami. Pod stopni\u010dasti trg umestimo novo P+R parkiri\u0161\u010de. Znotraj najve\u010dje stavbe, kjer se nahaja coworking center, umestimo tudi pokrit food market, ki lahko deluje tudi izven delovnega \u010dasa ostalih stavb in povezuje severni trg z ju\u017enim. Celoten program je zasnovan iz \u017eelje, da se na obmo\u010dje pripelje ljudi, ki prostor o\u017eivijo. S programom, kjer uporabniki znotraj razli\u010dnih skupnosti upravljajo z arhitekturo, pa omogo\u010dimo, da se ta \u0161e naprej razvija in potencialno \u0161e \u0161iri v preostale degradirane stavbe na obmo\u010dju.<\/p>\n\n\n\n

Napisala: Ana Lovrec Medved<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n
\n\t<\/a>\t\t
\n\t\t
\n\t\t\t\"\"\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\tPrilagojena ponovna uporaba: Kako hi\u0161i zamenjamo srce\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\tPonovna uporaba obstoje\u010dih stavb je stara toliko kot \u010dlove\u0161tvo samo. Od pamtiveka so zavojevalci sveti\u0161\u010da zavojevanih narodov spreminjali v svoja lastna sveti\u0161\u010da, se naseljevali v obstoje\u010de stavbe ali pa ru\u0161evine uni\u010denih zgradb na novo vgradili v svoje lastne stavbe. \t\t<\/div>\n\t\t\t<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n
<\/div>\n<\/div><\/div>\n\n\n\n
<\/div><\/div>\n<\/div><\/div><\/div>\n