{"id":2983,"date":"2023-12-06T10:17:18","date_gmt":"2023-12-06T10:17:18","guid":{"rendered":"https:\/\/kajza.si\/?p=2983"},"modified":"2023-12-06T10:17:19","modified_gmt":"2023-12-06T10:17:19","slug":"neizbezno-zivljenje-v-skupnosti","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kajza.si\/index.php\/2023\/12\/06\/neizbezno-zivljenje-v-skupnosti\/","title":{"rendered":"Neizbe\u017eno \u017eivljenje v skupnosti"},"content":{"rendered":"\n
\n
\n

Neizbe\u017eno \u017eivljenje v skupnosti<\/h2>\n\n\n\n

sreda, 6. december 2023<\/sup><\/p>\n\n\n\n

V urbaniziranem svetu antropocena je vsako bivanje kolektivno. Ljudje bivamo v ve\u010djih ali manj\u0161ih urbanih sredi\u0161\u010dih, v bolj ali manj prepletenih skupnostih, kjer svoje vsakdanje \u017eivljenje, svoj prostor, dobrine, stro\u0161ke, pa tudi zidove in strehe delimo z drugimi prebivalci. Gradnja v organiziranih skupinah se je \u017ee od nekdaj izkazovala za bolj ekonomi\u010dno, manj potratno z materiali, energijo in prostorom, pogosto je tudi u\u010dinkovitej\u0161a in hitrej\u0161a za izvedbo. Danes prostor postaja \u010dedalje bolj cenjena in omejena dobrina, spri\u010do drasti\u010dnih in naglih podnebnih sprememb pa smo ljudje prisiljeni premisliti o svojem razpolaganju z njim ter o alternativnih na\u010dinih naseljevanja svojih mest in naselij. Zato v tem prispevku o kolektivnem bivanju \u2013 in kolektivni gradnji \u2013 upo\u0161tevamo tako projekte organizirane stanovanjske gradnje, pri katerih je skupnost tistih, ki gradijo, organizirana na naj\u0161ir\u0161i ravni – ravni dr\u017eave, pa tudi tiste projekte, ki nastajajo samoiniciativno, kot pobude nekaj posameznikov, ki se gradnje lotijo skupaj in na ta na\u010din privar\u010dujejo ali uresni\u010dijo svojo vizijo idealnega bivanja.<\/p>\n\n\n\n

Ob pregledu organizirane stanovanjske gradnje desetletij po slovenski osamosvojitvi kmalu opazimo, da so javni stanovanjski skladi v tem \u010dasu predstavljali prakti\u010dno edine akterje, ki naj bi zagotavljali dostopna stanovanja za naj\u0161ir\u0161o skupnost. Zasebni investitorji v stanovanjsko gradnjo so ve\u010dinoma vlagali v tipske projekte ve\u010dstanovanjskih objektov oziroma v zadnjih desetletjih izjemno popularnih vilablokov, medtem ko so stanovanjski skladi vsaj v nekaterih primerih ob preskrbi javnosti s stanovanji posku\u0161ali zagotoviti tudi arhitekturno izvrstnost. Stanovanjski sklad Republike Slovenije se je ob za\u010detku novega tiso\u010dletja zlagoma za\u010del preusmerjati proti gradnji za dolgoro\u010dni najem, za\u010deli pa so tudi sami investirati v arhitekturne projekte, kar pomeni, da so pri uresni\u010ditvi novih vizij in zado\u0161\u010danju spreminjajo\u010dim se potrebam na stanovanjskem trgu lahko za\u010deli sodelovati neposredno z arhitekti. Da se organizirana stanovanjska gradnja prilagaja sodobnim okoli\u0161\u010dinam, dokazuje lani dograjena soseska Pod Pekrsko gorco v Mariboru, ki so jo zasnovali Jereb in Budja arhitekti ter Arhitekti Dobrin. Projekt po vzoru modernisti\u010dne soseske poudarja pomembnost kolektivnega bivanja in gradnje skupnosti znotraj mestne \u010detrti. Poleg stanovanj je bilo veliko pozornosti pri na\u010drtovanju posve\u010denih tudi oblikovanju skupnih prostorov in zunanje ureditve. Poleg soseske Pod Pekrsko gorco je veliko pridobitev za republi\u0161ki Stanovanjski sklad predstavljalo tudi odprtje delov E2 in E3 soseske Novo Brdo v Ljubljani z okoli 500 stanovanji, katerih izziv pa predstavlja komunikacija s preostalim mestom. Objekte so zasnovali arhitekti iz pisarne Dekleva Gregori\u010d.<\/p>\n\n\n\n

Obetaven nov model partnerstva predstavlja tudi pilotni projekt stanovanjske zadruge za 21. stoletje na Rakovi Jel\u0161i, ki nastaja v sodelovanju Javnega stanovanjskega sklada Mestne ob\u010dine Ljubljana ter zadruge Zadrugator. Stanovanjske zadruge so model kolektivne gradnje s izjemnim potencialom za doprinos k re\u0161evanju stanovanjske krize, ki pa je pri nas \u017eal \u0161e neizkori\u0161\u010den. Zato bi projekt na Rakovi Jel\u0161i v primeru uresni\u010ditve predstavljal pomemben premik proti opolnomo\u010denju modela zadruge in drugih alternativnih oblik organiziranja manj\u0161ih skupnosti pri gradnji.<\/p>\n\n\n\n

Znotraj obstoje\u010dih formalnih mo\u017enosti organiziranja in kolektivnega bivanja so se \u017ee povezali denimo v ekovasi Mokri Potok sredi ko\u010devskih gozdov. Na obmo\u010dju nekdanje vasi ko\u010devarskih Nemcev je skupina navdu\u0161encev zasnovala in izvedla skupino objektov po vzoru koncepta ekovasi, ki tako v svetu kot pri nas \u017ee nekaj \u010dasa pridobiva na priljubljenosti. Gre za prete\u017eno samooskrbno skupnost, ki posku\u0161a zmanj\u0161ati vpliv svojega obstoja na okolje, poudarja pa tudi vrednote regeneracije, samoorganizacije in participacije. Podobnih na\u010del se dr\u017eijo nekoliko bolj jugozahodno, v skupnosti Son\u010dni gri\u010d v slovenski Istri. Permakulturna posest okoli nekdanjega \u017eupni\u0161\u010da, ki je bilo obnovljeno z naravnimi materiali, ponuja zanimiv in u\u010dinkovit model kolektivnega bivanja \u2013 in upravljanja \u2013 s prostorom.<\/p>\n\n\n

\n\t<\/a>\t\t
\n\t\t
\n\t\t\t\"\"\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\tHi\u0161a plava proti toku #3 – ve\u010deri pogovorov o druga\u010dnih na\u010dinih bivanja\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\tNa junijskem ve\u010deru bomo gostili prebivalce ekovasi Mokri Potok, nekdaj poru\u0161ene vasi na Ko\u010devskem, ki jo danes znova naseljuje in o\u017eivlja pisana skupnost.\t\t<\/div>\n\t\t\t<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

Kolektivno bivanje, bivanje v skupnosti, je izjemnega pomena za medsebojno bogatenje in skrb prebivalcev. V \u010dasu starajo\u010de se populacije bi bilo zato nujno \u010dimprej vzpostaviti medgeneracijske bivalne skupnosti, ki bi lahko hkrati re\u0161ile stanovanjsko stisko mladih in starej\u0161ih ter spodbudila izmenjavo pomo\u010di in izku\u0161enj med tema dvema generacijama. Sobivalne skupnosti ponujajo tudi izjemno alternativo preobremenjenim in cenovno te\u017eko dostopnim domovom za stare. Protoskupnost za stare se je pred nekaj leti \u017ee vzpostavila v vasi Dav\u010da na Gorenjskem, kjer se je v nekdaj turizmu namenjen objekt vselila skupina starostnikov. Za simboli\u010dno najemnino postanejo del skupnosti, v kateri lahko ra\u010dunajo na pomo\u010d, dru\u017ebo in bogato \u017eivljenje, skupaj pa tudi skrbijo za vsakodnevna opravila v in okoli hi\u0161e. Skupnost je nastala na pobudo zasebnika in zdi se, da so tovrstne iniciative kljub o\u010ditnemu doprinosu h kakovosti bivanja svojih \u010dlanov \u0161e vedno v veliki meri prepu\u0161\u010dene aktivaciji in samoorganizaciji civilne dru\u017ebe. V prihodnosti bi vsekakor morali razmisliti o tem, kako lahko ve\u010dji projekti kolektivne gradnje, zadruge, ekovasi, sobivalne, sograditeljske in gospodinjske skupnosti vse postanejo del razgibane in pestre ponudbe stanovanjske preskrbe, ki lahko zadosti vsem potrebam prav tako raznolikih prebivalcev.<\/p>\n\n\n\n

Prispevek je bil prvi\u010d objavljen v reviji HI\u0160E marca 2023.<\/p>\n\n\n\n

Pi\u0161e: Ajda Bra\u010di\u010d<\/p>\n\n\n\n

Naslovna fotografija: \u0160tudentska vas v Aarhusu<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n

\n\t<\/a>\t\t
\n\t\t
\n\t\t\t\"\"\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\tNa\u010delo skupnega: Srenje, komunele, agrarne skupnosti\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\tSrenja je bila kot pravni termin opredeljena \u0161ele v 20. stoletju, zaradi njegove raz\u0161irjenosti pa se za isti pojav uporabljajo \u0161tevilna imena: npr. skupnina, gmajna, srenja, komun, komunela, jus, soseska, sose\u0161\u010dina, tr\u0161ka komuna, urbarijalna skupnost, zemlji\u0161ka skupnost, me\u0161\u010danska korporacija. \t\t<\/div>\n\t\t\t<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n
<\/div>\n<\/div><\/div>\n\n\n\n
<\/div><\/div>\n<\/div><\/div><\/div>\n