{"id":2664,"date":"2023-08-29T10:35:50","date_gmt":"2023-08-29T10:35:50","guid":{"rendered":"https:\/\/kajza.si\/?p=2664"},"modified":"2023-08-30T07:27:34","modified_gmt":"2023-08-30T07:27:34","slug":"vila-lepih-razgledov","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kajza.si\/index.php\/2023\/08\/29\/vila-lepih-razgledov\/","title":{"rendered":"Vila lepih razgledov"},"content":{"rendered":"\n
\n
\n

Vila lepih razgledov<\/h2>\n\n\n\n

torek, 29. avgust 2023<\/sub><\/p>\n\n\n\n

Besedilo: Tinka Beltram Prekovi\u010d, Katarina Grmek<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
1. Majhna in edina javno poznana 100 let stara fotografija zunanjosti vile<\/sub><\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Na samem pogori\u0161\u010du So\u0161ke fronte, na hribu Svetega Marka nad \u0160empetrom pri Gorici, je gori\u0161ki arhitekt Pietro Venuti na to\u010dki z naj\u0161ir\u0161im razgledom izbral prostor za svoje pravlji\u010dno zunajmestno pribe\u017eali\u0161\u010de. Na\u010drte za vilo je izdelal in podpisal leta 1921. Poimenoval jo je po svoji materi Carolini in jo zgradil v veri, da bo ta njegovi dru\u017eini dolgo in sre\u010dno slu\u017eila. V zapu\u0161\u010dini njegovih dokumentov in arhitekturnih na\u010drtov, ki jih hrani Dr\u017eavni arhiv v Gorici v Italiji, je najti tudi \u0161tevilne skice in na\u010drte predelav objekta v letih od izgradnje do druge svetovne vojne.<\/p>\n\n\n\n

Arhitekt je kmalu po izgradnji vile razmi\u0161ljal o manj\u0161ih prostorskih izbolj\u0161avah v notranjosti, o servisnem prizidku, o nenavadni nadzidavi vhodnega portika in risal na\u010drte. Teh je v arhivu veliko in svojevrstna uganka ostaja, katera verzija na\u010drtov je bila izvedena, katera pa je bila le prelitje arhitektovih fantazij na papir, kjer so te tudi ostale.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
2. Na\u010drt arhitekta Venutija za prve predelave vile (na\u010drt ni datiran), kjer je vzhodno od objekta prikazana monumentalna vrtna betonska pergola in na severni strani novi prizidek; v pritli\u010dju vile pa arhitekt predvidi kopalnico, ki je ni v prvotni zasnovi objekta iz leta 1921.<\/sub><\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n
\n
\"\"
3. Konstrukcijski detajli osemkotnega vogalnega stolpi\u010da, originalni na\u010drt arhitekta Venutija iz leta 1921<\/sub><\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n
\n
\"\"
4. Prerez \u010dez objekt skozi stolp s stopni\u0161\u010dem, originalni na\u010drt arhitekta Venutija iz leta 1921<\/sub><\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n
\n
\"\"
5.<\/sub> Venutijeva skica kasnej\u0161e nadstre\u0161ene nadzidave nad vhodnim portikom (skica ni datirana, nadzidava izvedena po letu 1923)<\/sub><\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Arhitekturni slog vile je te\u017eko opredeljiv; najbolje bi ga opisale besede samosvoj, eklekti\u010den, koketirajo\u010d s slogom katerega od pravlji\u010dnih gradi\u010dev iz severnih pokrajin. Arhitekturni bonbon. Kljub velikosti objekta, ki ne presega gabaritov obi\u010dajne enodru\u017einske hi\u0161e, je Venutiju uspelo ustvariti iluzijo mogo\u010dnosti. Navidezno monumentalna zunanj\u0161\u010dina pa v notranjosti ne ponudi enako grandioznega preddverja in prostornih sob. Bolj kot sami prostori so razgledi skozi okna tisto, kar obiskovalcu zares jemlje sapo. Kot bi arhitekt \u017eelel navdu\u0161evati z impozantnostjo fasad, stolpi\u010dev, belvederov in parka z veliko betonsko pergolo, bivanjska uporabnost prostorov vile pa je bila drugotnega pomena. V njej se je poigral z opleski v \u017eivahnih odtenkih: jaj\u010dno rumeni, svetlo modri, ro\u017enati, olivni. Pod opleske je dal v omet vdelati veliko \u0161tevilo \u0161tiriperesnih deteljic.<\/p>\n\n\n\n

Kljub veliki sre\u010di pod ometi je arhitektu veselje in ljubezen do svoje fantazijske hi\u0161e vzela druga svetovna vojna in usoda gori\u0161kega mejnega prostora po njej. Po dolo\u010ditvi meje 1947 je vila pripadla Federativni ljudski republiki Jugoslaviji, arhitekt pa je ostal na drugi strani meje, v Italiji.<\/p>\n\n\n\n

Kronika hi\u0161e je za obdobje prvih desetih let po drugi vojni nejasna in \u0161e v raziskovanju. Objekt je postal dr\u017eavna lastnina in vanj so najprej naselili razli\u010dne dru\u017eine in posameznike, ki so med vojno ostali brez doma.<\/p>\n\n\n\n

Pomembna prelomnica se je zgodila v letu 1955, ko je vilo doletela ve\u010dja rekonstrukcija in je v njej pri\u0161lo do obse\u017enih konstrukcijskih in funkcionalnih predelav.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
6. Levo: zgoraj tloris pritli\u010dja, spodaj tloris nadstropja vile \u2013 stanje tik pred 2. svetovno vojno, arhitekt ureditve Pietro Venuti.
Desno: zgoraj tloris pritli\u010dja, spodaj tloris nadstropja vile \u2013 stanje po letu 1955, arhitekt rekonstrukcije vile Teodor Lojk <\/sub><\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Glavni vhod je bil prestavljen, stopni\u0161\u010de v osi velikega stolpa pa je bilo odstranjeno; novega so zgradili v severovzhodnem vogalu objekta. Oblika glavne strehe se je poenostavila v \u0161tirikapnico, Venutijeva nenavadna lesena \u010dopasta nadstre\u0161nica terase nad portikom pa je bila odstranjena. Smelo so bila prestavljena, pove\u010dana, ukinjena in dodana tudi okna na fasadah.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
7. Teodor Lojk: na\u010drt predelav glavne fasade vile (v rumeni barvi so ozna\u010dene ru\u0161itve in preboji za nova okna in vrata), 1955<\/sub><\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n
\n
\"\"
8. Venutijeva vila je bila leta 1921 grajena v kamnu in opeki. Vse prvotne fasadne fuge so bile od tal do strehe o\u010drtane z ope\u010dno rde\u010do barvo. Kasnej\u0161e prezidave in zazidave na fasadah objekta se prepozna po nepobarvanih fugah.<\/sub><\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n
\n
\"\"
9. Teodor Lojk: Leseno stopni\u0161\u010de iz leta 1955<\/sub><\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

V zvezi s prenovo gre po estetski vrednosti izpostaviti veliko lo\u010dno odprtino med novo zasnovano vhodno ve\u017eo in podestom novega, mojstrsko izdelanega lesenega stopni\u0161\u010da.<\/p>\n\n\n\n

Zakaj je do predelav vile pri\u0161lo in ali so te bile specifi\u010dne \u017eelje funkcionarja iz Ljubljane, ki se je po prenovi vanjo vselil, ni jasno. Na\u010drte adaptacije, ki je ob\u010dutno spremenila zunanjo podobo objekta, je leta 1955 podpisal eden vidnej\u0161ih projektantov povojne Nove Gorice, arhitekt Teodor Lojk, investitor pa je bil Okrajni ljudski odbor Gorica.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
10. Pogled na vilo \u2013 stanje pred prenovo 2021<\/sub><\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Od za\u010detka \u0161estdesetih do leta 2021 je vila s svojim vrtom bolj ko ne po\u010divala in v njej ni bilo ve\u010d ve\u010djih gradbenih posegov. Konec sedemdesetih let je pre\u0161la v zasebno last.<\/p>\n\n\n\n

Leta 2021, 100 let po Venutijevih na\u010drtih, je vila dobila svoje \u010detrte lastnike in z njimi se je pri\u010dela temeljita prenova dotrajanega objekta.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
11. Pogled na vilo – stanje leta 2023<\/sub><\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Do leta 2023 so bile sanirane strehe in stolpi\u010di, prenovljena je bila celotna notranjost vile, odkrit in ponovljen je bil prvotni razgiban kolorit prostorov v njej. Sledila bo prenova vhodnega portika ter prenova prizidka vile.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
12. Odkrivanje prvotnih apnenih opleskov in diskretnih dekoracij sten prostorov vile<\/sub><\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Pristop OUT arhitektov, ki vodimo prenovo, je spo\u0161tljivo odkrivanje originalnosti arhitekta Venutija, obenem pa ohranjanje vsega kvalitetnega, kar je \u010das naplastil v objektu skozi desetletja po drugi svetovni vojni. Tako sku\u0161amo restavrirati celo stoletje.<\/p>\n\n\n\n

Najve\u010d sentimentalne avtorske svobode smo si dopustili pri zasnovi terazzo tlakov, pri izboru parketov, keramike in vztrajanju pri starih gradbenih in obrtni\u0161kih tehnikah.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
13. Levo: izdelava teraco tlaka; desno: pleskanje apnenih opleskov s koro\u0161kim \u010dopi\u010dem<\/sub><\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Odstranili smo nekatere predelne stene v pritli\u010dju in tako delno vzpostavili originalno zami\u0161ljeno rabo prostorov. Bivalni prostor, ki je bil v petdesetih letih pregrajen in predelan v kuhinjo, shrambo in vetrolov, je ponovno postal dnevni prostor, ki ga z vrtom povezuje monumentalna betonska pergola. Vogalni rumeni osemkotni salon\u010dek, ki je bil pred desetletji urejen v pralnico, smo spet pobarvali v izvirno rumeno in preuredili v prostor za ustvarjanje. Prostor z velikim polkro\u017enim oknom, ki je slu\u017eil kot shramba, je ponovno o\u017eivel v svetlomodrem odtenku in postal kuhinja.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
14. Vhodna ve\u017ea, ki si jo je zamislil arhitekt Lojk leta 1955, pred in po prenovi leta 2023<\/sub><\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n
\n
\"\"
15. Levo: ru\u0161itev predelnih sten iz leta 1955; desno: po prenovi iz leta 2021 je dnevna soba ponovno urejena tam, kjer si jo je pred 100 leti zamislil arhitekt Venuti<\/sub><\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n
\n
\"\"
16. Levo: Venutijev vogalni osemkotni rumeni salon\u010dek je bil leta 1955 predelan v pralnico; sredina: odkrivanje originalnih barv prostora med zadnjo
prenovo; desno: po prenovi postane prostor spet rumeni salon\u010dek, 2023<\/sub><\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n
\n
\"\"
17. Levo: nekvalitetna prezidava prostora z velikim polkro\u017enim oknom na ju\u017eni fasadi, 1955; sredina: raz\u0161iritev prostora po odstranitvi trojnega dimnika med prenovo leta 2021: desno: po prenovi postane prostor kuhinja z razgledom, 2023<\/sub><\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n
\n
\"\"
18. Predsoba v nadstropju pred in po prenovi leta 2023<\/sub><\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n
\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n
\n
\"\"
19. Prenavlja se vrt z Venutijevo monumentalno betonsko pergolo in stoletno glicinijo, zgornja fotografija: Miran Kambi\u010d<\/sub><\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Vila na Podmarku ni v Registru nepremi\u010dne kulturne dedi\u0161\u010dine Republike Slovenije. V svojih sto letih je do\u017eivela tri dr\u017eave, dve vojni in veliko \u017eivljenjskih zgodb. Je \u017eiva pri\u010da kulturnega in geopoliti\u010dnega prepiha gori\u0161kega obmejnega prostora in le eden od objektov na Gori\u0161kem, ki si delijo podobno usodo preteklega stoletja. Venutijeva osebna vila je imela sre\u010do \u2013 morda zaradi \u0161tiriperesnih deteljic v ometu\u2013, da njena povojna usoda ni bila prepu\u0161\u010dena zapletenemu ve\u010dlastni\u0161tvu in je zato v njej tudi v dana\u0161njem \u010dasu mo\u010d sanjati o njenih prihodnjih sre\u010dah.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
20. Fotograf Matja\u017e Pre\u0161eren<\/sub><\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n
\n
\"\"
21. Prikaz predelav notranjosti vile od Venutijeve prvotne zasnove iz leta 1921 do zadnje prenove, ki se je pri\u010dela leta 2021<\/sub><\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

ARHITEKT PIETRO VENUTI<\/strong> (1874 \u2013 1971)<\/p>\n\n\n\n

Se je rodil in umrl v Gorici. Po \u0161tudiju arhitekture na dunajski Politehniki je opravil triletno prakso pri arhitektu Maksu Fabianiju (1865-1962). Leta 1903 se je vrnil v Gorico, kjer se je za\u010dela njegova pestra karierna pot. Deloval je kot arhitekt, oblikovalec, pedagog, opravljal je \u0161tevilne strokovne in cehovske vodstvene funkcije in bil eden od ustanoviteljev in kasneje tudi predsednik Dr\u017eavnega zdru\u017eenja italijanskih in\u017eenirjev in arhitektov (1923-1926). Eden njegovih projektov je bilo tudi sodelovanje pri oblikovanju notranjosti dvorane Trgovskega doma v Gorici (1904), ki je delo arhitekta Fabianija. Venutijeva slogovna prepoznavnost je bilo njegovo vztrajno izhajanje iz eklekticizma. Njegove na\u010drte za dru\u017einsko vilo v Gorici so mestni organi zaradi fasade, ki naj bi spominjala na Fabianijevo Hi\u0161o Bartoli v Trstu, zavrnili kot neprimerne in jih je moral slogovno popravljati. Pri svoji vili Carolini (1923) se je poigraval z elementi srednjeve\u0161ke grajske arhitekture, pri dveh drugih gori\u0161kih me\u0161\u010danskih vilah z neogotiko (Vila Anna, 1924) in neorenesanso (Vila Gutierres-Pegna, 1925).<\/p>\n\n\n\n

ARHITEKT TEODOR LOJK<\/strong> (1913 \u2013 2006)<\/p>\n\n\n\n

Se je rodil v Ljubljani. \u0160tudiral je na Tehni\u010dni fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je leta 1939 diplomiral pri profesorju Ivanu Vurniku. Leta 1946 se je zaradi dela preselil na Primorsko in od leta 1952 sodeloval pri gradnji Nove Gorice. Leta 1951 je vodil izgradnjo cestnega predora Panovec, ki je novo mesto Novo Gorico povezal s \u0160empetrom in \u0161ir\u0161im ju\u017enim zaledjem. Leta 1953 je uredil prostor ljudskega zborovanja na Okroglici, kjer je imel govor predsednik SFRJ Josip Broz – Tito. Njegov opus obsega \u0161tevilne stanovanjske bloke, javne zgradbe in gospodarske objekte na Gori\u0161kem. Ko je maja 1955 podpisal na\u010drte adaptacije vile na Podmarku, je bil vodilni projektant in direktor projektivnega podjetja Projekt biro Nova Gorica.<\/p>\n\n\n\n

OUT ARHITEKTI<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Prenovo vile in vrta od leta 2021 vodiva sestri arhitektki Tinka Beltram Prekovi\u010d in Katarina Grmek (OUT, arhitektura, oblikovanje d.o.o.). Za prenovo Vile na Podmarku sva leta 2023 prejeli nagrado OHS award 2023.<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n

VIRI<\/p>\n\n\n\n

Archivio di Stato di Gorizia: Fondo Venuti Pietro, 3 Complesso in localit\u00e0 Colle San Marco, San Pietro (Slovenia), 1920 – 1937<\/p>\n\n\n\n

Fondazione Cassa di Risparmio di Gorizia: Codice identificativo \/ N. Inventario BDR_03, soggetto conservatore: collezione privata<\/em><\/p>\n\n\n\n

Pokrajinski arhiv v Novi Gorici: Fond OLO Gorica, leto 1955<\/p>\n\n\n\n

Arhiv Out d.o.o.<\/p>\n\n\n\n

LITERATURA<\/p>\n\n\n\n

Alenka di Battista, Katarina Mohar: Ob\u010dinska stavba v Novi Gorici, Ljubljana 2019, ZRC SAZU (Umetnine v \u017eepu)<\/p>\n\n\n\n

Alenka di Battista: Ravnikarjevi bloki v Novi Gorici, Ljubljana 2021, ZRC SAZU (Umetnine v \u017eepu)<\/p>\n\n\n\n

Klavdija Figelj: Teodor Lojk, pionir izgradnje Nove Gorice, ali kdo nam je zgradil blok?, Izvestje Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici 15\/2018, Zalo\u017eba ZRC<\/p>\n\n\n\n

SPLETNI VIRI<\/p>\n\n\n\n

https:\/\/siusa.archivi.beniculturali.it; Venuti, Pietro, architetto, ingegnere, (Gorizia 1874 – Gorizia 1971); (dostop 26.8.2023)<\/p>\n\n\n\n

VIRI ILUSTRACIJ<\/p>\n\n\n\n

Archivio di Stato di Gorizia: 2, 3, 4, 5<\/p>\n\n\n\n

Fondazione Cassa di Risparmio di Gorizia: 1<\/em><\/p>\n\n\n\n

Miran Kambi\u010d, fotograf: 19 zgoraj<\/em><\/p>\n\n\n\n

Pokrajinski arhiv v Novi Gorici: 7<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n
\n\t<\/a>\t\t
\n\t\t
\n\t\t\t\"\"\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\tPod drobnogledom: \u0160rajbarski turn\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\tKo se udre streha, hi\u0161a umre, pravi znani rek. Pri \u0160rajbarskem turnu nismo ve\u010d dale\u010d od diagnoze, ki ne dopu\u0161\u010da povratka. \t\t<\/div>\n\t\t\t<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n
<\/div>\n<\/div><\/div>\n\n\n\n
<\/div><\/div>\n<\/div><\/div><\/div>\n