{"id":2629,"date":"2023-08-02T08:22:42","date_gmt":"2023-08-02T08:22:42","guid":{"rendered":"https:\/\/kajza.si\/?p=2629"},"modified":"2023-08-02T08:22:43","modified_gmt":"2023-08-02T08:22:43","slug":"oda-odrocnosti","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kajza.si\/index.php\/2023\/08\/02\/oda-odrocnosti\/","title":{"rendered":"Oda odro\u010dnosti"},"content":{"rendered":"\n
\n
\n

Oda odro\u010dnosti<\/h2>\n\n\n\n

sreda, 2. avgust 2023<\/p>\n\n\n\n

Kadarkoli govorimo o gorski arhitekturi pri nas, \u0161e posebno pa o izjemnih osebnostih, ki jih zaznamuje preplet gorni\u0161kih in arhitekturnih zanimanj, se te\u017eko izognemo arhitektu in navdu\u0161enemu gorniku Vlastu Kopa\u010du. Ple\u010dnikov u\u010denec, ki je dolgo dvajseto stoletje med drugim pre\u017eivljal v zaporih kraljevine Jugoslavije, socialisti\u010dne Jugoslavije in v koncentracijskem tabori\u0161\u010du Dachau, je vseskozi ohranil svojo ljubezen do gora, posebno \u0161e do Velike planine, kjer je med vojnama kot \u0161tudent arhitekture pre\u017eivel poletje in stkal prijateljske odnose s tamkaj\u0161njimi pastirji, potlej pa se vse \u017eivljenje vra\u010dal. Poleg spomeni\u0161ke za\u0161\u010dite Velike planine, za katero mu gredo zasluge, in s katero je po po\u017eigih preostale avtohtone pastirske stanove re\u0161il pred zagotovim uni\u010denjem, nam je zapustil tudi izjemen nabor esejisti\u010dnih in polliterarnih besedil, danes zbranih v knjigi Iveri z Grintovcev<\/em>. \u00bbV gore prodira napredek po\u010dasneje kot v doline,\u00ab ugotavlja Kopa\u010d v svojem besedilu Nekaj etnografskega drobi\u017ea iz Kamni\u0161kih Alp<\/em>, in \u0161e: \u00bbNazori gorjanca, \u0161ege in pojmovanja pastirja in drvarja, ki slone \u0161e na preteklosti, izginjajo v sve\u017eem vetru napredka. S tem pa postajajo odve\u010d tudi ro\u010dni izdelki ljudskih obrtnikov in umetnikov, ki so vezani \u0161e na stare \u0161ege in potrebe gorjancev.\u00ab Pa vendar je v njegovem pisanju zaznati izjemno ob\u010dutljivost, spo\u0161tovanje in iskreno radovednost do tradicionalne planinske arhitekture (\u00bbPriznati moramo starim tesarjem domiselnost in iznajdljivost,\u00ab ob\u010dudujo\u010de pi\u0161e v Iverih<\/em>), ki jo nenazadnje najlep\u0161e izpri\u010duje s svojimi posegi v za\u0161\u010ditenem okolju Velike planine in z izvrstno interpretacijo stanov v tamkaj\u0161njem turisti\u010dnem naselju.<\/p>\n\n\n\n

Gorska okolja zaznamuje njihova odro\u010dnost, vendar je vrednostna sodba o tej lastnosti \u017ee davno prese\u017eena. Ko smo jeseni 2022 s sti\u010di\u0161\u010dem za prenovo in trajnostno bivanje Kaj\u017ea na doma\u010diji Pr’ Lenart na Belem na obronkih alpskega sveta postavili razstavo stanovanjskih prenov v Alpah, smo odprtje pospremili z okroglo mizo \u017diveti v Alpah. Soorganizator projekta je bilo Ministrstvo za okolje in prostor, ki je pri nas tudi nosilec mednarodnega projekta Constructive Alps (Konstruktivne Alpe), v okviru katerega strokovna \u017eirija vsaki dve leti izbere najbolj\u0161e arhitekturne projekte na obmo\u010dju Alpske konvencije. Kako \u017eivimo v Alpah danes, smo se spra\u0161evali na okrogli mizi, in ali nam je opisana odro\u010dnost lege danes bolj v napoto kot je bila gorskim prebivalcem nekdaj? Je kakovostna gorska arhitektura, ki se napaja iz svojega neposrednega lokalnega konteksta in napaja s tradicionalnimi znanji, \u017ee ‘izginila v sve\u017eem vetru napredka’, kot bi se morda izrazil Kopa\u010d? Ena izmed gostij omizja, konservatorka na Zavodu za varstvo kulturne dedi\u0161\u010dine Slovenije Sa\u0161a Ro\u0161kar, je ob tem opozorila, da Alpe v zgodovini nikakor niso bile odrezane od sveta in da odro\u010dnost tam ni nujno tudi miselna kategorija. Alpski svet je bil zaradi svoje lege v srcu Evrope in obkro\u017eenosti s \u0161tevilnimi kulturno, geografsko in arhitekturno raznolikimi regijami pravzaprav vrve\u010de kri\u017ei\u0161\u010de, vetroven in odprt prostor izmenjav in prepletanj. Popotniki z vseh smeri neba so tukaj pu\u0161\u010dali svoje sledove in sejali semena idej, ki so v z ostrimi zimami in te\u017eko dostopnih okoljih dozorela v svojevrstne arhitekturne tipologije, obrtni\u0161ke in umetnostne izdelke. Odro\u010dnost je idejam dopustila, da so se med seboj oplajale, obene pa nemoteno razvijale na sebi lasten na\u010din. Prav ta svojevrstnost je tisto, kar si danes v sklopu varovanja alpske in gorske dedi\u0161\u010dine nasploh prizadevamo za\u0161\u010dititi tudi pri nas.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Vir: ZVKDS<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Vlasto Kopa\u010d je bil torej s svojo zasnovo naselja po\u010ditni\u0161kih hi\u0161ic na Veliki planini ve\u010d kot vizionarski. V panogi, ki je lahko za lokalno naravno in kulturno okolje izjemno kvarna \u2013 pomislimo na zahteve po mno\u017ei\u010dnosti, luksuzu in poustvarjanju avtenti\u010dne izku\u0161nje, ki jih perpetuira sodobni turizem, medtem ko na drugi strani za seboj pu\u0161\u010da gore odpadkov, megalomanske energetske izgube spri\u010do logistike in cenenega razko\u0161ja, pa tudi hitro prebavljivo in stereotipizirano verzijo lokalne kulture \u2013 so po\u010ditni\u0161ke hi\u0161ice na Veliki planini zgled pristopa k gorski arhitekturi, ki bi mu bilo smiselno slediti \u0161e danes. Zadnja leta se mnogo govori o obnavljanju planinskih ko\u010d po slovenskih gorah, ob \u010demer se \u010dedalje bolj pogosto sli\u0161imo tudi o ‘sodobnem udobju’, ‘ la\u017eji dostopnosti’, ‘enovitosti’ ter ‘zadovoljevanju potreb dana\u0161njega gosta’. Naj bo podoba slovenskih gora, preplavljenih s tujimi turisti polnih denarnic, za prilo\u017enostne zaslu\u017ekarje \u0161e tako mikavna, sta prav odro\u010dnost in te\u017eka dostopnost nekaterih lokacij zadnji branik, ki alpsko arhitekturo in okoli\u0161ko naravo varujeta pred gomazenjem mno\u017eic in njegovimi stranskimi produkti. Prenove gorskih ko\u010d pa tu in tam rade prerastejo tudi v raz\u0161iritve cest, asfaltiranje grebenov in izpodkopavanje gorskih habitatov. <\/p>\n\n\n\n

Vrhovi nam \u0161e vedno govorijo o tem, da se je za nekatere re\u010di treba in vredno potruditi, da \u010disto na vsak kraj zemeljske oble ne moremo priti le v enem popoldnevu, morda tudi ne v enem koncu tedna, da se \u010disto vsakega \u017eivljenjskega sloga ne da hitro apropriirati in iz njega napraviti simpati\u010dnega insta posnetka. O odro\u010dnosti moramo torej misliti tudi kot o kakovosti, ki jo specifi\u010dno gorsko okolje ponuja, ki je obenem njegova temeljna karakteristika in zavetje, v katerem se nekatere re\u010di \u0161e da po\u010deti, graditi in misliti po\u010dasi, po starem, s spo\u0161tovanjem in radovednostjo. Tako, kot je to po\u010del Vlasto Kopa\u010d.<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Napisala: Ajda Bra\u010di\u010d<\/p>\n\n\n\n

\u010clanek je bil prvotno objavljen v reviji HI\u0160E aprila 2023<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n
\n\t<\/a>\t\t
\n\t\t
\n\t\t\t\"\"\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\tKaj\u017earstvo kot na\u010din \u017eivljenja\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\tZato predlagam kaj\u017earstvo kot na\u010din \u017eivljenja \u2013 ne na na\u010din, ki ga narekujejo smernice s spletnih kanalov ali ble\u0161\u010de\u010dih strani revij, temve\u010d na na\u010din, ki poglobljeno razmi\u0161lja o svojem delovanju in se iskreno spra\u0161uje: koliko vsega zares potrebujem in koliko lahko namenim skupnosti?\t\t<\/div>\n\t\t\t<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n
<\/div>\n<\/div><\/div>\n\n\n\n
<\/div><\/div>\n<\/div><\/div><\/div>\n