{"id":2593,"date":"2023-07-05T14:24:44","date_gmt":"2023-07-05T14:24:44","guid":{"rendered":"https:\/\/kajza.si\/?p=2593"},"modified":"2023-07-05T14:27:32","modified_gmt":"2023-07-05T14:27:32","slug":"janja-susnjar-o-tem-je-nekoc-nekdo-ze-pisal","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kajza.si\/index.php\/2023\/07\/05\/janja-susnjar-o-tem-je-nekoc-nekdo-ze-pisal\/","title":{"rendered":"Janja \u0160u\u0161njar: O tem je neko\u010d nekdo \u017ee pisal"},"content":{"rendered":"\n
\n
\n

Janja \u0160u\u0161njar: O tem je neko\u010d nekdo \u017ee pisal<\/h2>\n\n\n\n

sreda, 5. julij 2023<\/p>\n\n\n\n

Kadar razmi\u0161ljam o \u010dasu, ri\u0161em spirale. Majhne s tesno stisnjenimi krivuljami ali pa \u0161iroke, po\u010dasne in z veliko zavoji. V\u010dasih se po dolgi hoji po razgibanih poteh znajdem na istem kri\u017ei\u0161\u010du ali pa odkrijem, da so pred petdesetimi leti v \u010dasopisih pisali o problemih podobnih dana\u0161njim, oblikovalci in arhitekti pa so se ukvarjali z re\u0161evanjem vpra\u0161anj, ki jim danes pravimo aktualna.<\/p>\n\n\n\n


Ob pomladnem brskanju po plasteh rjave zemlje in z njo povezanimi bivalnimi vzorci, sem za\u010dela odkrivati gibanja, ki so v sedemdesetih letih prej\u0161njega stoletja razvijala principe gradnje pod zemljo in z zemljo ter iskala tehnolo\u0161ke, pa tudi vernakularne na\u010dine zmanj\u0161evanja porabe
neobnovljivih virov energije ter vplivov na okolje.
Pojav navdu\u0161enja nad gradnjo pod\/z zemljo ni temeljil le na nostalgi\u010dnem ob\u010dudovanju jamskih bivali\u0161\u010d troglogitov, temve\u010d je nakazoval odziv na dru\u017ebeno situacijo tistega \u010dasa.<\/p>\n\n\n\n


V oktobru 1973 so namre\u010d \u010dlani Organizacije arabskih izvoznikov nafte razglasili naftni embargo, usmerjen proti dr\u017eavam, ki so podprle Izrael med jomkipursko vojno. Te sankcije so v Zdru\u017eenih dr\u017eavah Amerike, kjer je poraba fosilnih goriv po vojni nenadzorovano nara\u0161\u010dala, privedle do pomanjkanja nafte in znatnega dviga cen tako nafte kot ostalih stro\u0161kov energije ter posledi\u010dno obse\u017enih gospodarskih motenj. Naftna kriza je imela pomemben vpliv na svetovno gospodarstvo, kar je privedlo do inflacije, visoke stopnje brezposelnosti in recesije v mnogih dr\u017eavah. Prav tako pa je privedla do pove\u010danega zavedanja o pomembnosti var\u010devanja z energijo in obnovljivih energetskih virov, pa tudi do preusmeritve pozornosti na trajnostne prakse oblikovanja in gradnje. Veliki pretresi so se namre\u010d dogajali tudi znotraj gradbene industrije, stro\u0161ki konvencionalnih gradbenih materialov kot sta jeklo in beton so se znatno povi\u0161ali, kar spro\u017eilo odpiranja novih vpra\u0161anj, odzivov in raziskovanj s strani arhitektov po vsem svetu. <\/p>\n\n\n\n

Spro\u017eil se je razvoj pasivnega oblikovanja, ki je vklju\u010deval porabo son\u010dne energije za ogrevanje in hlajenje brez mehanskih sistemov. Prav tako je zacvetel razvoj na podro\u010dju toplotnih izolacij, ki bi zni\u017eale porabo energije in posledi\u010dno njenih stro\u0161kov. Tehnologi so razvijali bolj energetsko u\u010dinkovite sisteme razsvetljave. Za\u010delo se je uvajanje tako imenovanih \u2018zelenih certifikatov\u2019. Pospe\u0161ila se je proizvodnja prefabriciranih elementov in modularnih gradenj, ki so omogo\u010dala manj\u0161o proizvodnjo odpadnega materiala, ni\u017eala stro\u0161ke gradnje in izbolj\u0161ala energetsko u\u010dinkovitost stavb. Gradnja z zemljo je do\u017eivela ponoven razcvet. Ob iskanju novih oz. alternativnih materialov so tako gradbeniki kot arhitekti razvijali tehnike uporabe stisnjene zemlje in gline kot trajnostno in energijsko u\u010dinkovito alternativo tradicionalnim gradbenim materialom. Hkrati pa se je nekoliko radikalno spro\u017eil val projektov z zemljo pokritih in vkopanih hi\u0161. Naftna kriza je mnoge arhitekte in na\u010drtovalce spodbudila k preu\u010ditvi vloge mest in urbanih obmo\u010dij pri spodbujanju trajnost, kar je privedlo do prizadevanj za revitalizacijo urbanih obmo\u010dij, spodbujanje javnega prevoza in alternativnih na\u010dinov prevoza ter spodbujanje me\u0161ane rabe prostora, da bi zmanj\u0161ali odvisnost od avtomobilov. Prav tako pa se je med orodji re\u0161evanja pojavila tudi prilagodljiva ponovna uporaba kot na\u010din preoblikovanja obstoje\u010dih stavb in zmanj\u0161evanja okoljskega vpliva nove gradnje. Ta pristop je vklju\u010deval preoblikovanje obstoje\u010dih stavb v nove namene, na primer preoblikovanje starih tovarn v stanovanja, pisarne ali kulturne centre.<\/p>\n\n\n\n


So\u010dasno z ekonomskimi pretresi se je pove\u010dalo tudi zanimanje za naravo, selitev na pode\u017eelje, samooskrbo, regenerativno oblikovanje, gradnjo domov in skupnosti z naravnimi materiali. Pojav gibanj, ki je zdru\u017eeval ljudi s podobnimi interesi, je prav tako vplival na pojav miselnih tokov in spodbujal trajnostna na\u010dela (The Back-to-the-Land Movement,The Institute for Local Self-Reliance \u2026).
Danes se ameri\u0161ka naftna kriza v sedemdesetih letih priznava kot prelomna to\u010dka v svetovni energetski politiki, saj je privedla do razvoja novih pristopov k var\u010devanju z energijo, obnovljivi energiji in trajnostnim praksam oblikovanja. <\/p>\n\n\n\n

Pogled v zgodovino je lahko dragoceno orodje za razumevanje sedanjosti in oblikovanje prihodnosti. Z u\u010denjem iz uspehov in neuspehov preteklosti lahko pridobimo vpogled v na\u010dine re\u0161evanja trenutnih izzivov in ustvarjanja bolj trajnostnega in pravi\u010dnega sveta.<\/p>\n\n\n\n


Historia magistra vitae.<\/p>\n\n\n\n


Moj namen ni o\u010ditno poudarjanje vzporednic in analogij z dogajanjem zadnjih dveh let v Evropi, saj se bojim pav\u0161alnih primerjav in poenostavljanj. Vseeno pa je nedavno dogajanje prav tako privedlo do ekonomske in politi\u010dne nestabilnosti ter poudarilo pomembnost var\u010devanja z energijo, uporabo obnovljive energije ter trajnostnih na\u010del pri oblikovanju in gradnji.
A bolj kot kdajkoli prej imamo danes na voljo znanje in tehnologijo, ki so jo spodbudili premisleki na\u0161ih prednikov. Danes se bolj kot petdeset let nazaj zavedamo kak\u0161ne so lahko globalne posledice na\u0161ega delovanja, motiv iskanja odgovorov je vi\u0161ji in nikakor ne temelji le na povi\u0161anju stro\u0161kov energentov. Danes je klju\u010dno, da se tudi ob stabilizaciji cen ne smemo vrniti nazaj in se \u010dez petdeset let morda ponovno za\u010deti navdu\u0161evati nad samooskrbo in gradnjo z zemljo.<\/p>\n\n\n\n


Na za\u010detku poletja vedno nastopi najkraj\u0161a no\u010d, le da je z vsakim naslednjim poletnim solsticijem svet bogatej\u0161i za spomin preteklega leta. \ud83c\udf00<\/p>\n\n\n\n

\n\n\n\n

Janja \u0160u\u0161njar je arhitektka, ki v svojem delu raziskuje mo\u017ene na\u010dine sobivanja in vzpostavljanja novih pomenov v obstoje\u010dih strukturah. Vzporedno z zanimanjem za robove in nekoliko pozabljene kraje, posku\u0161a izpostavljati pomen skrbi in razmisleka o vzdr\u017eevanju v oblikovalski praksi. Trenutno \u017eivi in dela v Ljubljani, ob\u010dasno tudi izven nje. Je del kolektiva Robida.<\/em><\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n
\n\t<\/a>\t\t
\n\t\t
\n\t\t\t\"\"\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\tJanja \u0160u\u0161njar: Hiperlokalno na Kraljevi akademiji\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\tVe\u010dina nas ne \u017eivi ve\u010d v manj\u0161ih dru\u017ebah, polnih velikodu\u0161nosti, skrbi, medsebojnega spo\u0161tovanja in skupne \u017eelje po sobivanju. A to ne pomeni, da tako \u017eivljenje ni ve\u010d mogo\u010de. \t\t<\/div>\n\t\t\t<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n
<\/div>\n<\/div><\/div>\n\n\n\n
<\/div><\/div>\n<\/div><\/div><\/div>\n