{"id":2224,"date":"2023-01-23T09:21:13","date_gmt":"2023-01-23T09:21:13","guid":{"rendered":"https:\/\/kajza.si\/?p=2224"},"modified":"2023-01-23T09:23:08","modified_gmt":"2023-01-23T09:23:08","slug":"apneni-ali-ilovnati-ometi","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kajza.si\/index.php\/2023\/01\/23\/apneni-ali-ilovnati-ometi\/","title":{"rendered":"Apneni ali ilovnati ometi?"},"content":{"rendered":"\n
\n
\n

Apneni ali ilovnati ometi?<\/h2>\n\n\n\n

ponedeljek, 23. januar 2023<\/p>\n\n\n\n

Zaradi prisotnosti tako apnenca kot ilovice v na\u0161ih krajih sta obe naravni vezivi pogosti v tradicionalnih konstrukcijah na Slovenskem. Kdor v naravni gradnji ni izku\u0161en, bi ju med seboj zlahka zamenjal, vendar se vsak izmed njiju pona\u0161a tako s prednostmi kot s slabostmi. Prispevek predstavlja pregled nekaterih najpogostej\u0161ih rab apna in ilovice v maltah in ometih, ter posku\u0161a izpostaviti primere, v katerih raje uporabimo enega ali drugega.<\/p>\n\n\n\n

Ilovica<\/h2>\n\n\n\n

Ilovnata malta je tista, ki poleg agregata in vode vsebuje \u0161e ilovico kot vezivo. Ilovica je te\u017eka, manj rodovitna prst z veliko vsebnostjo gline in nekoliko manj peska. Kot naraven material ima v gradbeni\u0161tvu \u0161tevilne pozitivne lastnosti \u2013 ilovica je dober toplotni in zvo\u010dni izolator, skrbi za kakovost zraka, saj iz njega absorbira \u0161kodljive snovi, uravnava vlago v prostoru, njeno pridobivanje pa je v primerjavi s pridobivanjem klasi\u010dnih gradbenih materialov bistveno manj energetsko zahtevno.<\/p>\n\n\n\n

Tradicionalno je ilovnata malta prevladovala v tistih delih Slovenije, kjer je bio te na pretek, v gradnji pa je mo\u010dno sodeloval tudi les. Uporabljali so jo za tesnenje razpok v lesenih stenah in v kombinaciji z na soncu su\u0161enimi zidaki. V kombinaciji z opeko je ilovnata malta redka. Ilovnata malta je izdelana iz \u010diste ilovice in rastlinskih vlaken, denimo slame ali su\u0161enega drobirja.<\/p>\n\n\n\n

Kadar malto v tankem sloju nanesemo na vertikalno povr\u0161ino, jo imenujemo omet. Tudi ilovnati ometi so pogostej\u0161i v tistih geografskih regijah Slovenije, ki smo jih \u017ee omenili. Z ilovico so za\u0161\u010ditili lesene stene ali stene, ki so bile tusi izdelane iz ilovice. V kombinaciji z lesom je bila pogosta tehnika, ki je omogo\u010dila bolj\u0161e spajanje ometa s konstrukcijo: les so grobo nasekali in nanj pritrdili trstiko, to pa ometali z ilovico. V\u010dasih so vse skupaj \u0161e prebarvali z apnenim bele\u017eem.<\/p>\n\n\n\n

Apno<\/h2>\n\n\n\n

Apno je vezivo, ki ga z \u017eganjem pridobimo iz apnenca. \u017divo apno imenujemo tisto apno, ki ima najmanj drugih primesi in je po \u017eganju skoraj v celoti kalcijev karbonat. Glede na druge primesi, ki se znajdejo v me\u0161anici, lo\u010dimo \u0161e zra\u010dno in hidravli\u010dno apno. \u010ce \u017eivemu apnu, ki je kalcijev oksid, dodamo vodo (ga ‘gasimo’), dobimo ga\u0161eno apno. Zaradi kemi\u010dnih procesov, ki pote\u010dejo ob ga\u0161enju apna, je apnena malta bistveno bolj odporna proti vlagi kot ilovnata malta, ki se strjuje le s su\u0161enjem (dehidracijo) ter se ob ponovnem stiku z vodo zmo\u010di in zmeh\u010da. Vsaj za zunanje stene je bila tako bolj pogosta uporaba apnene malte in apnenih ometov.<\/p>\n\n\n\n

Ga\u0161eno apno za izdelavo apnene malte so ljudje pogosto izdelovali kar doma. Vendar je bilo za to potrebno nekaj znanja in izku\u0161enj, saj je proces zaradi visokih temperatur lahko nevaren. Enostavna pa je izdelava apnene malte, ki se jo lahko doma lotimo \u0161e danes, po nekaj poskusih ali udele\u017ebi na izobra\u017eevalni delavnici pa razvijemo ob\u010dutek za pravo me\u0161anico. Ga\u0161enemu apnu dodamo vodo, da dobimo ka\u0161asto zmes, vanjo pa vme\u0161amo pesek v razmerju 1:2 ali 1:3.<\/p>\n\n\n\n

Nanos apnenega ometa prav tako poteka na trstiko ali letvice, v primeru ope\u010dne stene pa to pred nanosom nekoliko navla\u017eimo. Apneni omet je umazano bele barve in brez dodatkov posebnih pigmentov predstavlja najpogostej\u0161o in najprepoznavnej\u0161o barvo tradicionalne slovenske fasade. Apneni omet je antisepti\u010den in prepre\u010duje razvoj plesni. Tudi zato je apneni omet \u0161e posebno primeren za prenovo in sanacijo starih stavb.<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n
\n\t<\/a>\t\t
\n\t\t
\n\t\t\t\"\"\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\tTradicionalne barve fasad\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\tOb prenovi fasade starej\u0161e hi\u0161e se pogosto odlo\u010dimo \u010dim bolj pribli\u017eati izvirnemu odtenku te fasade. Navadno je tak\u0161na barva skladna z naravnim in kulturnim kontekstom stavbne lokacije, saj iz njega izvira in mu je doma\u010da. \t\t<\/div>\n\t\t\t<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n
<\/div>\n<\/div><\/div>\n\n\n\n
<\/div><\/div>\n<\/div><\/div><\/div>\n