{"id":2157,"date":"2023-01-05T08:34:23","date_gmt":"2023-01-05T08:34:23","guid":{"rendered":"https:\/\/kajza.si\/?p=2157"},"modified":"2026-02-20T07:46:24","modified_gmt":"2026-02-20T07:46:24","slug":"kajzarstvo-kot-nacin-zivljenja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kajza.si\/index.php\/2023\/01\/05\/kajzarstvo-kot-nacin-zivljenja\/","title":{"rendered":"Kaj\u017earstvo kot na\u010din \u017eivljenja"},"content":{"rendered":"\n
\n
\n

Kaj\u017earstvo kot na\u010din \u017eivljenja<\/h2>\n\n\n\n

\u010detrtek, 5. januar 2023<\/p>\n\n\n\n

Majhne in stare prostore \u0161e vedno povezujemo z rev\u0161\u010dino in pomanjkanjem. Po tem, ko sem jeseni 2021 ustanovila sti\u010di\u0161\u010de za prenovo in trajnostno bivanje Kaj\u017ea, je kar nekaj znancev zelo hitro izrazilo pomisleke v zvezi z mojo izbiro imena za novoustanovljeno organizacijo. Izraz kaj\u017ea<\/em>, je komentirala prijateljica, jo spominja na nekaj starega, dotrajanega, na nekaj majhnega in revnega. Prijatelj pa je ob neki drugi prilo\u017enosti navrgel, da je beseda preve\u010d doma\u010da, da nima zvena, ki bi ga povezoval z udobjem sodobnega \u017eivljenja, prej z umazanijo in utesnjenostjo. Kot nekdo, ki se prvi\u010d loteva vodenja nevladne organizacije in si iz dna srca \u017eeli, da bi zadeva uspela in na\u0161la pot do prave skupnosti, sem te prve pomisleke in odzive vzela nadvse resno. Ali lahko ime vpliva na sprejemanje sti\u010di\u0161\u010da v javnosti? Mi bo ime, ki se je meni zdelo ljubko, spevno in vsebinsko primerno glede na podro\u010dje delovanja sti\u010di\u0161\u010da, ki se ukvarja predvsem s stanovanjsko dedi\u0161\u010dino, prej \u0161kodilo kot koristilo? Ali lahko nesre\u010dna izbira imena negira vse iskreno prizadevanje in kakovostno delo, ki ga pri Kaj\u017ei opravljamo?<\/p>\n\n\n\n

Kaj\u017ea je po slovarski definiciji majhna, preprosta hi\u0161a, izraz pa se uporablja predvsem v zgodovinskem kontekstu. V\u010dasih se beseda nana\u0161a na celo posestvo, ki je prav tako majhno. Kaj\u017earji so bili kdaj lastniki, \u0161e ve\u010dkrat pa najemniki manj\u0161e stanovanjske hi\u0161e na posestvu ve\u010djih kmetov, gruntarjev, njihovo bivali\u0161\u010de pa je poleg objekta z nekaj prostori (izba, \u010drna kuhinja, kamra ipd.) pogosto obsegalo \u0161e manj\u0161o njivo, pa\u0161nik in nekaj sadnega drevja. V veliki meri so bili ka\u017earji prehransko samooskrbni, v\u010dasih pa so za dodaten zaslu\u017eek obdelovali tudi gruntarjevo zemlji\u0161\u010de kot dninarji. Njihov gmotni polo\u017eaj ni bil zavidljiv, pa vendar so na teh majhnih posestvih rasle velike kaj\u017earske dru\u017eine, obdelovale zemljo in skrbele za svoja skromna bivali\u0161\u010da. Kaj\u017ee in njihove prebivalce so izoblikovale zgodovinske okoli\u0161\u010dine zgodnjega kapitalizma na slovenskem, pravzaprav so zrasli iz ekonomske nuje. In \u010deprav je v pomen kaj\u017earstva zares vpisana skromnost, v\u010dasih tudi rev\u0161\u010dina, se mi je po tehtnem premisleku ime Kaj\u017ea za novo organizacijo, ki se ukvarja s prenovo in spreminjanjem odnosa do stavbne dedi\u0161\u010dine, zazdelo \u0161e primernej\u0161e kot prej.<\/p>\n\n\n\n

Kaj\u017earstvo zame pomeni na\u010din \u017eivljenja, pri katerem ni ni\u010desar preve\u010d, pa tudi premalo ne. Gre za skrben in premi\u0161ljen odnos do zemlje, do narave, do surovin, ki so dostopne v neposredni okolici. Gre tudi za sposobnost shajanja z malo, sposobnost pre\u017eivetja v negostoljubni ekonomski krajini, za obra\u010danje k trajnostnim, vzdr\u017enim praksam, za sposobnost s pridnim delom, iznajdljivostjo in spo\u0161tovanjem iz omejenih danosti potegniti ne najve\u010d<\/em>, ne vsega, kar se le da<\/em>, temve\u010d dovolj<\/em>. V resnici je tak\u0161en na\u010din razmi\u0161ljanja v popolnem nasprotju z vrednotami dana\u0161njega dne, ki poveli\u010dujejo koli\u010dino, velikost, raznolikost, izbiro. \u010ce smo morda v zadnjem \u010dasu zaradi zelenih in trajnostnih lobijev vrednoto materialnega razko\u0161ja do neke mere \u017ee prerasli, pa koli\u010dino in obseg \u0161e vedno poveli\u010dujemo, ko pride do dela ali \u017eivljenjskega sloga: treba je delati veliko, zaslu\u017eiti veliko, biti uspe\u0161en, veliko potovati, jesti najbolj\u0161o ekolo\u0161ko hrano, kupovati izdelke z napisom trajnostno, ‘netrajnostne’ pa zavre\u010di. V svojo past nas tako znova lovi isti dru\u017ebeno-ekonomski sistem, ki je povzro\u010dil pretirano potro\u0161ni\u0161tvo in energetsko ter materialno razsipnost.<\/p>\n\n\n\n

Kaj\u017earsko razmi\u0161ljanje spominja \u0161e na en pristop, ki se je uveljavil v zadnjih desetletjih: to je odrast. Odrast (ang. degrowth<\/em>) je politi\u010dna, ekonomska in dru\u017ebena teorija, ki posku\u0161a opraviti z vsesplo\u0161no sprejetimi aksiomi dana\u0161nje ureditve, kot so potreba po neskon\u010dnem napredku, neskon\u010dni rasti, nesko\u010dnem izkori\u0161\u010danju virov. Namesto tega odrast predlaga zmanj\u0161evanje, kr\u010denje, omejevanje, ki pa niso posledica odrekanja ali omejitev \u2013 v tem primeru bi potreba po rasti in razvoju \u0161e vedno ostajala vrednota \u2013 temve\u010d posledica radikalne spremembe v na\u010dinu razmi\u0161ljanja. V lu\u010di zavedanja, da so zmogljivosti na\u0161ega planeta omejene, odrast prepoznava glavno past aktualne dru\u017ebeno-ekonomske ureditve: neskon\u010dna rast na Zemlji ni mogo\u010da.  Odrast predlaga prevrednotenje lastnega \u017eivljenja na individualni ravni in prestrukturiranje sistemov na globalni ravni. Bruto doma\u010di proizvod (BDP), ki se na\u010deloma uporablja kot eden glavnih merilnikov kakovosti \u017eivljenja in uspe\u0161nosti posamezne dr\u017eave, bi po teoriji odrasti morali zamenjati s kriterijem splo\u0161nega zadovoljstva v dru\u017ebi. Normalizirano dostopnost vsakr\u0161nih produktov in udobja v razvitem svetu bi po teoriji odrasti morali zamenjati s premi\u0161ljenim tro\u0161enjem, kakovostnimi lokalno proizvedenimi izdelki in splo\u0161nim zmanj\u0161anjem potreb. V prostorskem smislu odrast pomeni razmislek o tem, koliko bivalnih povr\u0161in zares potrebujemo, iz kak\u0161nih materialov gradimo svoje stavbe in v kolik\u0161ni meri lahko grajene objekte recikliramo \u2013 bodisi s predelavo in podeljevanjem novih namembnosti, ali pa s ponovno uporabo vanje vgrajenega materiala.<\/p>\n\n\n\n

Kak\u0161ne so minimalne prostorske danosti stanovanja, pri nas narekuje pravilnik o minimalnih tehni\u010dnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj. Koncept minimalnih bivalnih standardov, ki poleg prostorskih zahtev obsegajo tudi ustrezno osvetljenost, prezra\u010devanost in dostopnost stanovanja, se je pri nas pojavil med obema vojnama ob splo\u0161nem pomanjkanju stanovanj in zagotavlja, da nekateri lakomni investitorji prostorskih zmo\u017enosti dolo\u010dene lokacije ne morejo v nedogled izkori\u0161\u010dati. Zagotavlja tudi, da ima vsaka enota, ki je klasificirana kot stanovanje, vse potrebno za dostojno \u017eivljenje, in da je standard bivanja v na\u0161ih stanovanjih zadosten. Vendar minimum tako arhitekti kot stanovalci pogosto dojemajo kot nekaj, \u010demur se je treba izogniti, kar je treba prese\u010di in izbolj\u0161ati, predvsem pa – pove\u010dati. A zagovarjam mnenje, da je tudi zadostna koli\u010dina minimalnih bivalnih enot to, kar pri nas potrebujemo. Glede na dolo\u010deno \u017eivljenjsko obdobje ali \u017eivljenjski slog je prav tak\u0161no majhno prebivali\u0161\u010de lahko za marsikoga idealno. O tem \u017ee pri\u010da denimo gibanje drobnih hi\u0161 (t.i. ‘tiny house movement’), ki izvira iz ZDA in, tako kot pri nas, do neke mere prevpra\u0161uje dru\u017ebeno zaznamovanost \u017eivljenja v prikolici (‘trailer’). \u010ce so trailer parki v ZDA zaznamovani kot obmo\u010dja rev\u0161\u010dine, pomanjkanja in nizkega dru\u017ebenega statusa, je v mobilni hi\u0161ki urejeno domovanje sprejeto kot nekaj pohvalnega in kot stvar izbire. Trik bi bil, menim, v tem, da bi tudi prikolice in njihove prebivalce jemali na enak na\u010din \u2013 da bi jim torej priznali njihov dele\u017e pri varovanju okolja in izbolj\u0161evanju pomanjkljivosti aktualne ureditve. Vse se za\u010dne z dobrimi zgledi, ki za sabo vle\u010dejo mno\u017enice: tako je tudi z majhnimi stanovanji, drobnimi hi\u0161ami, minimalnimi bivali\u0161\u010di. Ko se bo spremenila miselnost, ki nam danes narekuje odpor do naseljevanja majhnih prostorov, bomo v njihovi majhnosti prepoznali prednost, ki nam omogo\u010da povezovanje. Le tam, kjer individualnost ne zado\u0161\u010da, je mo\u017enost za gradnjo skupnosti.<\/p>\n\n\n\n

Zato predlagam kaj\u017earstvo kot na\u010din \u017eivljenja \u2013 ne na na\u010din, ki ga narekujejo smernice s spletnih kanalov ali ble\u0161\u010de\u010dih strani revij, temve\u010d na na\u010din, ki poglobljeno razmi\u0161lja o svojem delovanju in se iskreno spra\u0161uje: koliko vsega zares potrebujem in koliko lahko namenim skupnosti?<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Kolumna je bila v raz\u0161irjeni obliki septembra 2022 prvotno objavljena v reviji Hi\u0161e v okviru stalne Kaj\u017eine kolumne.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Napisala: Ajda Bra\u010di\u010d<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n
\n\t<\/a>\t\t
\n\t\t
\n\t\t\t\"\"\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\tGradnja brez odpadkov\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\ttavbe na globalni ravni proizvedejo pribli\u017eno 40% vseh letnih izpustov CO2, za kar 11% od tega pa so zaslu\u017eni gradbeni odpadki. Predlog za zmanj\u0161anje njihove koli\u010dine je pravzaprav preprost: gradimo manj! \t\t<\/div>\n\t\t\t<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n
<\/div>\n<\/div><\/div>\n\n\n\n
<\/div><\/div>\n<\/div><\/div><\/div>\n