{"id":2089,"date":"2022-11-29T09:25:34","date_gmt":"2022-11-29T09:25:34","guid":{"rendered":"https:\/\/kajza.si\/?p=2089"},"modified":"2022-11-29T09:30:48","modified_gmt":"2022-11-29T09:30:48","slug":"kako-iskrena-je-iskrena-arhitektura","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kajza.si\/index.php\/2022\/11\/29\/kako-iskrena-je-iskrena-arhitektura\/","title":{"rendered":"Kako iskrena je iskrena arhitektura?"},"content":{"rendered":"\n
\n
\n

Kako iskrena je iskrena arhitektura?<\/h2>\n\n\n\n

ponedeljek, 28. november 2022<\/p>\n\n\n\n

Pretekli konec tedna se je po uvodnih dogodkih, ki so se zvrstili v novembru, odvil veliki finale Piranskih dni arhitekture, mednarodne arhitekturne konference z enim najdalj\u0161ih sta\u017eev v svetu \u2013 leto\u0161nja ponovitev je bila namre\u010d \u017ee devetintrideseta po vrsti. Konferenca je tokrat potekala pod krovnim naslovom Iskrena arhitektura. Koncept je v kratkem nagovoru opredelila selektorica, arhitektka Mojca Gregorski: \u00bbKako naj bo v tej kompleksni dru\u017ebi arhitektura \u0161e sploh iskrena v svoji pripovednosti, materialnem izrazu, kontekstu, namenu, interpretaciji zgodovinskih plasti? Kak\u0161na je iskrenost arhitekture, ki je neodvisna od politike, kapitala, globalnih trendov? Se lahko njena iskrenost zrcali \u017ee v procesu na\u010drtovanja, skozi odkritost arhitektove misli in njegovega pogleda na svet?\u00ab To so le nekatera izmed vpra\u0161anj, ki si jih je Gregorski zastavljala v uvodnem sestavku, ki ga lahko beremo na spletni strani konference.<\/a><\/p>\n\n\n\n

V program sobote, osrednjega dne konference, je obiskovalce uvedla filozofinja Mateja Kurir, ki je v svojem predavanju po kratkem pregledu filozofske misli o iskrenosti izpostavila preprosto tezo: vsakokrat, ko se v dru\u017ebi vzpostavi obse\u017ena diskusija o iskrenosti v arhitekturi, se napoveduje opazna prekinitev s preteklostjo. Kot primere tovrstnih prekinitev je Kurir omenila prehode iz srednjega veka v renesanso, obrat od klasicizma k neoklasicizmu, pa prelom ob za\u010detku modernizma in znova ob za\u010detku postmodernizma, nazadnje pa se je vpra\u0161ala, kak\u0161en prelom nas morda \u010daka v sodobnosti. Ob zgodovinskem pregledu je postalo jasno, da je pojem iskrenosti izjemno zaznamovan z vsakokratnimi dru\u017ebenimi okoli\u0161\u010dinami in da lahko v razli\u010dnih trenutkih pomeni razli\u010dne re\u010di. Iskrenost je kratkomalo skrajno selektivna. Kadar se arhitektura posku\u0161a pribli\u017eati iskrenosti in se z njo legitimirati, pa se to v praksi lahko manifestira na raznovrstne, celo nasprotujo\u010de si na\u010dine. \u010ce se je v neoklasicizmu iskrenost v arhitekturi sklicevala na zvestobo tektonski in konceptualni logiki Laugierjeve primitivne ko\u010de in je v modernizmu iskrenost v arhitekturi opredeljevala denimo iskrenost materiala in konstrukcijske logike, je postmodernizem, na katerega najprej v kontekstu iskrenosti br\u017ekone ne bi pomislili, izpovedoval nekak\u0161no iskrenost dru\u017ebenega stanja. Kurir je kot mo\u017eno dojemanje iskrenosti v sodobnem predlagala pojem odrasti (ang. degrowth) in s tem intonirala nadaljnji ton konference.<\/p>\n\n\n\n

Leto\u0161nji nabor predavateljev je bil usmerjen predvsem v projekte manj\u0161ega merila, k prenovi in snovanju arhitekture s participacijo javnosti. \u010ce\u0161ki Atelier111 so predstavili projekte v Pragi in na \u010de\u0161kem pode\u017eelju, med drugim Hi\u0161o Kozina<\/a>, o kateri smo \u017ee pisali tudi pri Kaj\u017ei. Ob tem so izpostavili pomembnost iskrenosti \u017ee v samem procesu na\u010drtovanja \u2013 tudi iskrenost arhitektov samih do sebe, do lastnega na\u010dina dela in zmogljivosti. Majda Kregar iz ateljeja Ambient je v izjemno zanimivem predavanju pripravila pregled ve\u010d kot pet desetletij dolgega projekta prenove Ljubljanskega gradu, ki je iz dotrajane ru\u0161evine postal ena izmed osrednjih to\u010dk na\u0161e prestolnice. Francozomarinelli iz italijanske pokrajine Trentino so govorili o svojih projektih v alpskem svetu, med katerimi so izpostavili novogradnjo dru\u017ebenega centra v Caltronu in pa dve intervenciji v javni prostor v vaseh Bolciana in Castelfondo. Hrva\u0161ka pisarna Roth \u010cerina se ukvarja z gradnjo vrtcev in \u0161ol, predavateljica Mia Roth \u010cerina pa je izpostavila vpra\u0161anje spreminjanja odnosa do iskrenosti v \u010dasu aktivnega delovanja enega samega biroja oziroma od za\u010detka do konca kariere, pa tudi iskrenosti do drugih \u017eivih bitij izven \u010dlove\u0161ke vrste. Innauer.Matt arhitekti iz Avstrije so znova naslovili alpsko arhitekturo in med drugim predstavili projekt alpske kapele, ki so jo gradili skupaj z lastniki okoli\u0161kih kmetij, s tem pa dosegli popolno transparentnost procesa izvedbe. Katalonski Nua Arquitectures na z zgodovino pre\u017eetem obmo\u010dju Tarragone veliko prenavljajo in revitalizirajo, predstavili pa so tudi projekt Mediona<\/a>, ki je bil nedavno objavljen na kajza.si. Videli smo \u0161e predstavitve prenov enodru\u017einskih hi\u0161 po Sloveniji, s katero so se v prej\u0161njem \u0161tudijskem letu ukvarjali pri seminarju Jurija Sadarja na Fakulteti za arhitekturo, in izbor projektov mlade slovenske pisarne Elementarna, ki je svoje re\u0161itve vzporejala s primeri vernakularne arhitekture z vsega sveta.<\/p>\n\n\n\n

Popoldanski program je sklenila kratka in nekoliko splo\u0161na diskusija z vsemi sodelujo\u010dimi, na kateri pa \u017eal ni bilo \u010dasa za vpra\u0161anja iz ob\u010dinstva, ki bi morda pripomogla k usmerjeni in bolj vklju\u010dujo\u010di debati o iskrenosti v arhitekturi. Ob precej\u0161njem poudarku na trajnosti in sonaravnosti, ki je prevevala ve\u010dino predavanj, je nujno izpostaviti tudi dejstvo, da je bila v prikazanih projektih prisotna precej\u0161nja koli\u010dina betona \u2013 tudi tam, kjer se zdi, da bi beton zlahka nadomestil kak\u0161en drug material. Zdi se, da smo arhitekti iskrenost dana\u0161njega dne, ki je neobhodno zvezana z ozave\u0161\u010denostjo o okoljski problematiki, dru\u017ebenih neenakostih in komodifikacijo prostora, vsaj v teoriji do neke mere \u017ee osvojili, praksa pa vse preve\u010dkrat razkriva sledenje obstoje\u010dim, uveljavljenim vzorcem snovanja objektov. Paradigma nove iskrene arhitekture se mora nujno vzpostaviti tudi skozi priznavanje odgovornosti, bolj eksperimentalen in vklju\u010dujo\u010d proces na\u010drtovanja, odprtost do naravnih materialov in pripravljenost na odmik od enostavnih, a energetsko potratnih konstrukcijskih metod, ki so oblikovali arhitekturo zadnjega stoletja. Ob tem bi bilo najbolje najprej razmisliti o svoji lastni praksi in na\u010dinu delovanja \u2013 tudi, denimo, o tem, ali na konferencah vodo raje pijemo iz steklenice ali plastenke.<\/p>\n\n\n\n

Zve\u010der je v razstavi\u0161\u010du Monfort potekala \u0161e slovesna podelitev mednarodne arhitekturne nagrade in odprtje mednarodne arhitekturne razstave. \u017dirija je nagrado piranesi letos dodelila arhitektom iz ateljeja Medprostor za nadkritje ostalin cerkve sv. Janeza Krstnika in za\u010dasni lapidarij v \u017di\u010dki kartuziji. Posebni priznanji sta pripadli projektom Hi\u0161e MM slovenskih a2o2 arhitektov ter rekonstrukciji romanskega gledali\u0161\u010da v Pulju arhitekta Emila Jurcana.<\/p>\n\n\n\n

Tudi glede na podeljene nagrade se zdi, da je iskrenost arhitekture dana\u0161njega dne vezana predvsem na iskrenost do lastnega mesta v \u010dasu in upo\u0161tevanje obstoje\u010dega konteksta. Iskrena arhitektura je iskrena v zavedanju arhitektovih lastnih sposobnosti in omejitev ter v njegovi pripravljenosti na vstopanje v dialog. Veliko vlogo igrajo zavedanje okolja, ponovna uporaba obstoje\u010de stavbne materije in – \u010dedalje bolj – dru\u017ebena pravi\u010dnost. Vendar pa so tudi ti kriteriji med seboj pogosto v konfliktu in arhitektura se takrat zateka k iskanju kompromisov. Kljub temu, da ti kompromisi kdaj postanejo prilo\u017enost za izgovore in izbiranje manj\u0161ega zla, se na obzorju vse jasneje iz\u010drtuje arhitektura, ki ne popu\u0161\u010da, temve\u010d namesto izbire med obstoje\u010dimi ustvarja tretjo pot, ob tem pa premika svoj lasten miselni okvir, da bi lahko zadostila vsem kriterijem hkrati.<\/p>\n\n\n\n

Napisala: Ajda Bra\u010di\u010d<\/p>\n\n\n\n

Naslovna fotografija: NUA Arquitectures: Urbano skladi\u0161\u010de<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n
\n\t<\/a>\t\t
\n\t\t
\n\t\t\t\"\"\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\tZaklju\u010dni ve\u010der 1498\/2022 in okrogla miza \u017diveti v Alpah\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\tUtrinki z dvojnega Kaj\u017einega ve\u010dera 24. septembra 2022 na doma\u010diji pr’ Lenart na Belem.\t\t<\/div>\n\t\t\t<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n
<\/div>\n<\/div><\/div>\n\n\n\n
<\/div><\/div>\n<\/div><\/div><\/div>\n