{"id":2084,"date":"2022-11-23T10:44:30","date_gmt":"2022-11-23T10:44:30","guid":{"rendered":"https:\/\/kajza.si\/?p=2084"},"modified":"2022-11-23T10:48:08","modified_gmt":"2022-11-23T10:48:08","slug":"nacelo-skupnega-srenje-komunele-agrarne-skupnosti","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kajza.si\/index.php\/2022\/11\/23\/nacelo-skupnega-srenje-komunele-agrarne-skupnosti\/","title":{"rendered":"Na\u010delo skupnega: Srenje, komunele, agrarne skupnosti"},"content":{"rendered":"\n
\n
\n

Na\u010delo skupnega: Srenje, komunele, agrarne skupnosti<\/h2>\n\n\n\n

sreda, 23. november 2022<\/p>\n\n\n\n

Arhitektu Iri Zorku se imam zahvaliti, da je mojo pozornost pred \u010dasom usmeril proti pojmu srenje<\/em>, ki sem ga do tedaj poznala zgolj v izrazito sodobnem kontekstu. A ob raziskovanju besede in njenega prvotnega pomena se mi je kmalu odstrla zgodovina dru\u017ebene strukture in organizacijskih oblik, o kateri u\u010dbeniki pove\u010dini mol\u010dijo. Srenja je bila kot pravni termin opredeljena \u0161ele v 20. stoletju, zaradi njegove raz\u0161irjenosti pa se za isti pojav uporabljajo \u0161tevilna imena: npr. skupnina, gmajna, srenja, komun, komunela, jus, soseska, sose\u0161\u010dina, tr\u0161ka komuna, urbarijalna skupnost, zemlji\u0161ka skupnost, me\u0161\u010danska korporacija. Kasnej\u0161a izpeljanka je tudi poimenovanje agrarna skupnost. Za kaj pravzaprav gre? Srenja je skupina posameznikov, dru\u017ein, celo vasi, ki si delijo lastni\u0161tvo nad dolo\u010denim ozemljem in zanj tudi skupaj skrbijo. Definicije in prakti\u010dne aplikacije so razli\u010dne, zaradi starosti same organizacijske oblike (ta izvira iz predrimskih \u010dasov) pa se med seboj mo\u010dno razlikujejo tudi \u0161e preostali ostanki srenj na na\u0161em ozemlju.<\/p>\n\n\n\n

Beseda po eni strani ozna\u010duje skupino ljudi, skupnost, po drugi pa tudi krajino, ki ji ta skupina pripada. Poudarek je na skupni skrbi, na skupnem varovanju zemlje in upravljanju z njo, ki se znotraj skupnosti deduje iz roda v rod. Srenja skupaj odlo\u010da o mejah, infrastrukturi, organizaciji dela in delitvi koristi, obenem pa s tem oblikuje skupni interes, ki ni interes posameznega \u010dlana, temve\u010d celotne skupine. Vse od srednjega veka je srenja pravnoorganizacijska oblika, vezana ne na posameznike, temve\u010d na primer na doma\u010dije ali kmetije in njihove zastopnike, in tako popolno nasprotje zasebnega lastni\u0161tva zemlje. Vendar pa je z birokratizacijo in pravnimi ureditvami v sodobnem \u010dasu tovrstno organiziranje postajalo vedno te\u017eje. V \u010dasu dr\u017eavne in dru\u017ebene lastnine so bile uradno agrarne skupnosti odpravljene, njihova zemlji\u0161\u010da pa so pre\u0161la v last dr\u017eave. Vendar so v praksi za zemlji\u0161\u010da \u0161e vedno skrbeli okoli\u0161ki prebivalci. Kljub ponovni uveljavitvi izraza agrarne skupnosti po letu 1991 pa je danes lastni\u0161tvo zemlje skoraj izklju\u010dno vezano na zasebnika, posameznika.<\/p>\n\n\n\n

V Sloveniji so srenje delovale na primer v \u010ci\u010dariji, kjer jih imenujejo komunele. Zgodba o njihovem nastanku razkriva izjemno podobnost z institutom zadruge, saj so v tridesetih letih 19. stoletja komunele nastale z zdru\u017eevanjem manj\u0161ih kmetov zato, da bi lahko ponudili zadostno odkupno vsoto Habsbur\u017eanom in s tem pridobili posest nad skupnimi zemlji\u0161\u010di. Srenje so bile pogoste v Tr\u017ea\u0161kem zaledju, tudi v alpskem visokogorju, na Bo\u0161kem, pa tudi na Notranjskem in v bolj ravninskih predelih.<\/p>\n\n\n\n

Problem, ki ga lahko kar takoj identificiramo v zvezi s srenjami, je mo\u017enost uveljavljanja posameznikovih interesov na ra\u010dun skupnih. Kaj se zgodi takrat, ko eden izmed \u010dlanov srenje zemlji\u0161\u010de za\u010dne izkori\u0161\u010dati bistveno bolj kot drugi? Prav zato najbr\u017e opa\u017eamo, da je ve\u010dina zemlji\u0161\u010d \u0161e obstoje\u010dih agrarnih skupnosti na strmem in te\u017eko dostopnem terenu ali pa ne razpolaga s posebnimi viri. Pravi izziv bi bilo v skupno lastni\u0161tvo postaviti rodovitne obdelovalne povr\u0161ine ali z viri bogata ozemlja. Druga te\u017eava je pove\u010danje \u0161tevila uporabnikov in pretirano iz\u010drpavanje zemlji\u0161\u010da s strani vseh. V tem primeru bi bilo pri\u010dakovati, da srenja sklene dogovor o primerni in skrbni omejitvi rabe. Vendar so vsaj v teoriji tovrstne te\u017eave zlahka odpravljive ob rednem sre\u010devanju in demokrati\u010dni komunikaciji med \u010dlani srenje.<\/p>\n\n\n\n

Kak\u0161ne pa so prednosti srenjske logike in kako bi lahko njihovo bistvo prenesli v dana\u0161nji \u010das? Eno najve\u010djih prednosti prepoznavam v prepre\u010devanju deljenja lastni\u0161tva in delnega dedovanja zemlji\u0161\u010d, ki na dolgi rok v krajini povzro\u010di izjemno parcelacijo, s tem pa stihijskost. \u0160tevilna zemlji\u0161\u010da in stavbe na slovenskem pode\u017eelju so zapu\u0161\u010dena, nevzdr\u017eevana in zanemarjena prav zato, ker jih ima v solastni\u0161tvu neverjetno veliko \u0161tevilo solastnikov, med katere je nepremi\u010dnina razpadla z dedovanjem, in ki pogosto med seboj sploh nimajo stikov ali pa \u017eivijo na med seboj in od nepremi\u010dnine zelo oddaljenih krajih. To ustvarja pat pozicijo, pri kateri ni mogo\u010de u\u010dinkovito upravljati z zemlji\u0161\u010di in stavbami, prav tako pa jih je nemogo\u010de tudi prodati, saj je zbiranje soglasij vseh solastnikov sizifovo delo.<\/p>\n\n\n\n

Srenjski model obenem vzgaja odnos tako do skupnosti kot do okolja, spodbuja osebno povezavo z zemljo in skrb zanjo. Predvsem pomembno se mi zdi, da je ta zemlja pogosto tak\u0161na, od kakr\u0161ne si ljudje ne moremo obetati neposredne koristi (v smislu pridelka, zazidave ali izkori\u0161\u010danja virov), je pa tak\u0161no okolje bistveno za ohranjanje biodiverzitete, naravnih ekosistemov in kakovosti \u017eivljenja, za katerega smo odgovorni vsi. <\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Vir: Slovenske srenje kot izro\u010dilo <\/a>in prilo\u017enost<\/a><\/p>\n\n\n\n

Napisala: Ajda Bra\u010di\u010d<\/p>\n\n\n\n

Naslovna fotografija: Rotarji v Javorni\u0161kem rovtu, avtorske pravice Jo\u017ee No\u010d<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n
\n\t<\/a>\t\t
\n\t\t
\n\t\t\t\"\"\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\tJavno dobro med \u010dlove\u0161kim in naravnim\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\tZanimivo pa je, da je med spremembo zakonodaje o gradnji, ko je leta 2018 Zakon o graditvi objektov nadomestil novi Gradbeni zakon, iz njega pojem javnega dobrega povsem izginil. \u010ce je v ZGO-1 grajeno javno dobro urejal 212. \u010dlen, pa tak\u0161nega \u010dlena, niti omembe termina ‘javno dobro’ v GZ ne najdemo.\t\t<\/div>\n\t\t\t<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n
<\/div>\n<\/div><\/div>\n\n\n\n
<\/div><\/div>\n<\/div><\/div><\/div>\n