{"id":1929,"date":"2022-09-28T10:45:56","date_gmt":"2022-09-28T10:45:56","guid":{"rendered":"https:\/\/kajza.si\/?p=1929"},"modified":"2022-09-28T10:48:47","modified_gmt":"2022-09-28T10:48:47","slug":"tacheles-od-veleblagovnice-prek-kulture-do-luksuznih-stanovanj","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kajza.si\/index.php\/2022\/09\/28\/tacheles-od-veleblagovnice-prek-kulture-do-luksuznih-stanovanj\/","title":{"rendered":"Tacheles: Od veleblagovnice prek kulture do luksuznih stanovanj"},"content":{"rendered":"\n
\n
\n

Tacheles: Od veleblagovnice prek kulture do luksuznih stanovanj<\/h2>\n\n\n\n

sreda, 28. september 2022<\/p>\n\n\n\n

Tacheles je ime, ki v Berlinu \u0161e danes buri duhove. Stavbo, ki je nastala kot mestna veleblagovnica, je po padcu zidu zavzel umetni\u0161ki kolektiv, danes pa na njenem mestu nastaja poslovno-stanovanjska stavba.<\/p>\n\n\n\n

Stavba na Oranienburgerstra\u00dfe v tedanji judovski \u010detrti je bila zgrajena med leti 1907 in 1908 kot veleblagovnica, njeno izgradnjo pa je na\u010drtovala pisarna Franz Ahrens. Nakupovalne arkade so imele vhod z obeh strani stavbnega bloka in so tvorile pasa\u017eo, zato se je stavba najprej imenovala Friedrichstra\u00dfenpassage. Petnadstropni volumen je bil zgrajen iz armiranega betona in je vklju\u010deval veliko rebrasto kupolo. Stavba se navadno pri\u0161teva med zgodnje primere modernizma, vendar izkazuje tako vplive klasike kot gotske arhitekture. Stavba je zanimiva tudi zaradi vgrajenega lastnega sistema pnevmatske cevi, ki je slu\u017eila za po\u0161iljanje po\u0161te in drugih gradiv sem in tja po stavbi.<\/p>\n\n\n\n

Po dvakratni prodaji in neuspelem \u017eivljenju v vlogi veleblagovnice so stavbo leta 1914 prodali na dra\u017ebi. Med leti 1914 in 1924 je samevala, nato pa so jo nekaj let uporabljali kot razstavi\u0161\u010de nem\u0161kega izdelovalca elektri\u010dnih aparatov in preimenovali v Haus der Technik. Proti koncu medvojnega obdobja so stavbo za svoja zborovanja uporabljali \u010dlani nacisti\u010dne stranke, kasneje pa je postala celo glavna pisarna SS.<\/p>\n\n\n\n

V letih 1969 in 1977 je stavba do\u017eivela dve negativni stati\u010dni oceni, zato so jo deloma poru\u0161ili. Ob koncu osemdesetih let je bila na\u010drtovana ru\u0161itev v celoti, vendar je to prepre\u010dil umetni\u0161ki kolektiv, ki je stavbo zavzel in jo preimenoval v Kulturhaus Tacheles. Na njihovo pobudo so izvedli \u0161e eno stati\u010dno presojo, ki je stavbi prisodila ve\u010djo stabilnost, Tacheles pa je bil tudi za\u0161\u010diten kot kulturni spomenik. Sledilo je obdobje najve\u010djega razcveta \u2013 v devetdesetih letih je Tacheles postal mo\u010dno kulturno sredi\u0161\u010de, kjer so se zbirali, ustvarjali in prebivali umetniki in aktivisti. Vendar je do leta 2010 med prebivalci Tachelesa prihajalo do \u010dedalje ve\u010djih trenj, nazadnje pa je lastnik stavbe, HSH Nordbank, v letih 2011 in 2012 umetnike in aktiviste izselil.<\/p>\n\n\n\n

Leta 2014 je stavbo kupilo ameri\u0161ko podjetje, nov razvojni korak in ponovno pozidavo stavbnega bloka pa so na\u010drtovali priznani arhitekti Herzog & de Meuron. Nova zasnova v veliki meri upo\u0161teva pretekli tlorisni odtis stavbe, interpretira pa tudi njeno konstrukcijsko logiko in fasado. S tem, zapi\u0161ejo arhitekti, upo\u0161teva gosto prisotno zgodovinsko tkivo mesta, ki je v Berlinu morda prisotno bolj kot kjerkoli drugje. Kljub kakovostni arhitekturni in urbanisti\u010dni zasnovi se poraja vpra\u0161anje, ali nekdanji Tacheles (danes Am Tacheles) mestu res slu\u017ei bolje kot hibridna stavba nadstandardnih stanovanj, poslovnih programov in inscenirane kulture, kot prostor avtonomne iniciative me\u0161\u010danov samih.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Vizualizacija: Herzog & de Meuron, vir: Archdaily<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Lokacija: Oranienburgerstra\u00dfe – Friedrichstra\u00dfe<\/p>\n\n\n\n

Leto izgradnje: 1907<\/p>\n\n\n\n

Arhitektura: Pisarna Franz Ahrens<\/p>\n\n\n\n

Zapis je nastal na rezidenci Ministrstva za kulturo v Berlinu kot del projekta arhitektke Ajde Bra\u010di\u010d z naslovom Palimpsestno mesto. Projekt se ukvarja z zgodovino prezidav in preobrazb Berlina in njegovih stavb ter v njej i\u0161\u010de navdihe in zglede za ravnanje s stavbami pri nas.<\/em><\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n
\n\t<\/a>\t\t
\n\t\t
\n\t\t\t\"\"\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\tKulturni center v nekdanji pivovarni\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\tNekdanja pivovarna v berlinskem predelu Prenzlauer Berg je od leta 1974 za\u0161\u010ditena kot kulturna dedi\u0161\u010dina. Ena od \u0161tevilnih opu\u0161\u010denih berlinskih pivovarn je danes namenjena kulturnemu dogajanju, ki jo kljub menjavi namembnosti ohranja \u017eivo.\t\t<\/div>\n\t\t\t<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n
<\/div>\n<\/div><\/div>\n\n\n\n
<\/div><\/div>\n<\/div><\/div><\/div>\n