{"id":1826,"date":"2022-09-05T08:34:21","date_gmt":"2022-09-05T08:34:21","guid":{"rendered":"https:\/\/kajza.si\/?p=1826"},"modified":"2022-09-05T08:34:22","modified_gmt":"2022-09-05T08:34:22","slug":"javno-dobro-med-cloveskim-in-naravnim","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kajza.si\/index.php\/2022\/09\/05\/javno-dobro-med-cloveskim-in-naravnim\/","title":{"rendered":"Javno dobro med \u010dlove\u0161kim in naravnim"},"content":{"rendered":"\n
\n
\n

Javno dobro med \u010dlove\u0161kim in naravnim<\/h2>\n\n\n\n

ponedeljek, 5. september 2022<\/p>\n\n\n\n

Da je lo\u010dnica med naravnim in umetnim oziroma grajenim prese\u017eena, je jasno \u017ee nekaj \u010dasa. Danes bomo kjerkoli na svetu \u017ee te\u017eko na\u0161li naravno pokrajino, v kateri \u010dlove\u0161ka dejavnost \u0161e ni pustila dolgotrajnih odtisov oziroma je ni drasti\u010dno preoblikovala. Celo tam, kamor fizi\u010dno ‘\u010dlove\u0161ka noga \u0161e ni stopila’ so zaradi podnebnih sprememb, spremenjenih zra\u010dnih tokov, onesna\u017eenja atmosfere, prsti in de\u017eja vidna odstopanja od predhodnega stanja, ki so nastala zaradi \u010dloveka. Narava ni ve\u010d le tisto, kar je od \u010dloveka lo\u010deno, na kar \u010dlovek teoreti\u010dno nima vpliva, niti ni umetno tisto, kar je gol in enostaven plod \u010dlove\u0161ke dejavnosti. Navidezna dvojnost je pravzaprav \u017ee ves \u010das prepletena in podvr\u017eena nezadr\u017enim medsebojnim vplivom, pred nami pa se razprostira nova era ne le v \u010dlove\u0161ki, temve\u010d tudi planetarni zgodovini: antropocen. Za dobo, ki naj bi se po nekaterih teorijah za\u010dela \u017ee pred stoletji, po drugih pa \u0161ele tako pozno kot v drugi polovici dvajsetega stoletja, je zna\u010dilno predvsem to, da so u\u010dinki \u010dlove\u0161kega \u017eivljenja na planetu nepovratni in zaznamujejo Zemljo na globalni ravni.<\/p>\n\n\n\n

A \u010de bi vso \u010dlove\u0161ko dejavnost zvedli na pretirano in nepremi\u0161ljeno poseganje \u010dloveka v naravni svet, ki na tem pu\u0161\u010da neizbrisne posledice, bi bilo to poenostavljanje in banaliziranje. \u010clove\u0161ka in naravna dejavnost se namre\u010d prepletata \u017ee tiso\u010dletja, ob tem pa sta ustvarili ne le \u010dloveku prijaznej\u0161a ali bolj prikladna okolja, temve\u010d tudi edinstvene biotope in \u017eivljenjska okolja, v katerih so se naselile in razvile nove vrste \u017eivih bitij. V Sloveniji in svetu lahko opazujemo kar nekaj primerov tovrstnega prepletanja in sooblikovanja krajine, pri nastanku katere sta sodelovala tako narava kot \u010dlovek. Tak\u0161en primer so denimo soline na Se\u010dovljah, kjer je prav zaradi \u010dlove\u0161kih posegov in oblikovanja solnih bazenov nastal edinstven biotop, v katerem danes gnezdijo redke ptice in je dom \u0161tevilnim vrstam rastlin, ki jih v okolici ne bomo na\u0161li. \u0160e en primer, ki ga zagotovo vsi poznamo, najdemo pa ga lahko ne le pri nas, temve\u010d tudi drugod po svetu, so pasovi \u017eive meje oziroma nizkega grmi\u010devja, ki \u010dlove\u0161tvu \u017ee dolgo slu\u017eijo za naravno razmejitev krajine, sami od sebe pa zara\u0161\u010dajo tudi neobdelane pasove med polji. Brez \u010dlove\u0161kih posegov v krajino in njenega preoblikovanja v obdelovalne povr\u0161ine teh edinstvenih ekosistemov ne bi bilo.<\/p>\n\n\n\n

V strokovnih besedilih tu in tam naletimo na izraz ‘kulturna krajina’. Kulturna krajina je skupek vseh naravnih, \u010dlove\u0161kih in drugih lastnosti, procesov in zakonitosti v nekem prostoru, ki dolo\u010dajo identiteto tega prostora. V Zakonu o varstvu kulturne dedi\u0161\u010dine je kulturna krajina opredeljena nekoliko druga\u010de: kot \u00bbnepremi\u010dna dedi\u0161\u010dina, ki je odprt prostor z naravnimi in ustvarjenimi sestavinami, katerega strukturo, razvoj in uporabo prete\u017eno dolo\u010dajo \u010dlovekovi posegi in dejavnost\u00ab. Opredelitev torej znova nakazuje na preplet \u010dlove\u0161kega in naravnega, ki bistveno dolo\u010da vsako kulturno krajino. Vendar ob raziskovanju pojma kulturne krajine zelo hitro naletimo na nekaj vpra\u0161anj, ki si jih strokovnjaki ves \u010das zastavljajo in na katera o\u010ditno ni jasnega odgovora. Kaj pravzaprav \u0161\u010ditimo, ko \u0161\u010ditimo kulturno krajino? Kateri so dejansko tisti kriteriji, po katerih jo prepoznavamo in vrednotimo? Kulturna krajina je namre\u010d ves \u010das spreminjajo\u010d se sistem, ki se bo dolgoro\u010dno zagotovo organsko spremenil \u2013 tako kot se bosta vsaka zase spremenila njena naravna in \u010dlove\u0161ka komponenta.<\/p>\n\n\n\n

Da je izraz kulturna krajina vpisana v Zakon o varstvu kulturne dedi\u0161\u010dine, pomeni, da kulturno krajino ta zakon \u0161\u010diti. Kulturna krajina ni ena sama, ampak jih je ve\u010d \u2013 ravno raznolikost teh krajin na geografskem obmo\u010dju Slovenije je tisto, kar lahko smatramo kot \u0161e dodatno vrednost, ki jo moramo skupaj ohranjati. \u00bbVarstvo dedi\u0161\u010dine,\u00ab pravi Zakon v uvodnih \u010dlenih, \u00bbje v javno korist.\u00ab  Ta javna korist pa obsega identificiranje dedi\u0161\u010dine, njeno dokumentiranje in preu\u010devanje, ohranjanje in prepre\u010devanje \u0161kodljivih vplivov nanjo, omogo\u010danje dostopa do nje, izobra\u017eevanje o njej in \u0161e nekaj drugih postavk, ki jih najdemo v drugem odstavku drugega \u010dlena Zakona. Zanimivo je, da je javna korist tukaj ne le omenjena, temve\u010d tudi utemeljena v celem \u010dlenu \u2013 zdi se, da je za varstvo kulturne dedi\u0161\u010dine in posledi\u010dno kulturne krajine pomembno prepoznati njeno usmerjenost v javno dobro. Zanimivo pa je, da je med spremembo zakonodaje o gradnji, ko je leta 2018 Zakon o graditvi objektov nadomestil novi Gradbeni zakon, iz njega pojem javnega dobrega povsem izginil. \u010ce je v ZGO-1 grajeno javno dobro urejal 212. \u010dlen, pa tak\u0161nega \u010dlena, niti omembe termina ‘javno dobro’ v GZ ne najdemo.<\/p>\n\n\n\n

Zdi se torej, da je javno dobro, prepoznano v varstvu kulturne krajine, kve\u010djemu stvar \u0161\u010ditenja obstoje\u010dega, ne pa tudi toliko graditve novega. To ima nekak\u0161en smisel, saj je povsem jasno, da se arhitektura v zadnjih desetletjih vedno bolj zaveda potrebe po manj novogradnjah in ve\u010d posegih v obstoje\u010de objekte, ve\u010d prenovah, obnovah, sanacijah, spremembah in prilagoditvah. Pa vendar \u2013 tisto, kar \u017ee desetletja posega v kakovost na\u0161ih kulturnih krajin, ima prav gotovo najve\u010d opraviti prav z graditvijo novih objektov. \u017de od druge polovice dvajsetega stoletja dalje in razmaha samograditeljstva se slovenska pokrajina spreminja v stihijsko pozidano mre\u017eo med seboj nepovezanih enodru\u017einskih hi\u0161, ki so po prostoru posejane brez pravega razmisleka in dolgoro\u010dne urbanisti\u010dne logike. Danes, petdeset let po velikem valu tak\u0161ne gradnje, se \u017ee po\u0161teno zavedamo vseh pomanjkljivosti, ki jih je prinesla tak\u0161na gradnja: hi\u0161e so prevelike za stare prebivalce, nimajo dostopa do potrebne infrastrukture, so drage za vzdr\u017eevanje in neprivla\u010dne za naseljevanje, povrhu vsega pa so dodobra degradirale slovenske kulturne krajine. Kot se spra\u0161uje \u017diva Deu v \u010dlanku Monta\u017ena gradnja in vidna podoba slovenskih mest in naselij: \u00bbSlovenci se radi pohvalimo, da je ni lep\u0161e de\u017eele kot je na\u0161a. Toda ali je lepota na\u0161e de\u017eele, njenih raznolikih naravnih in kulturnih krajin, ve\u010dna in sama po sebi umevna? Ali res lahko po\u010dnemo s prostorom karkoli, pa bo ta trditev \u0161e vedno dr\u017eala?\u00ab Avtorica \u0161e v isti sapi odgovarja: \u00bbGotovo ne.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Kot vedno gre tukaj za ve\u010dno dilemo o tem, kje zarisati mejo med pri\u010dakovanim organskim spreminjanjem kulturne krajine in med preostrimi spremembami, ki povzro\u010dijo njeno degradacijo. Kaj \u0161\u010dititi? Odgovor je glede na ideolo\u0161ke predpostavke mo\u010d zastaviti razli\u010dno, a v danih okoli\u0161\u010dinah najbr\u017e blizu temu: v trenutku, ko se oblikovanje kulturne krajine odvrne od upo\u0161tevanja lokalnih danosti, uporabe lokalnega znanja in surovin ter upo\u0161tevanja vernakularnih ve\u0161\u010din proti globalisti\u010dni, ceneni gradnji brez premisleka. Kulturna krajina ni javno dobro le zaradi ohranjanja identitete, likovne podobe ali arhitekturne skladnosti. Gre za javno dobro tudi v smislu vzdr\u017eevanja ravnovesja med naravnimi in \u010dlove\u0161kimi faktorji, ki sooblikujejo na\u0161 skupni prostor, za spodbujanje lokalne samooskrbe in ohranjanje vernakularnih pristopov. Gre za \u0161\u010ditenje soobstoja vrst in varovanje interesov javnosti, ki v tem prostoru \u017eivi v prepletenem, kompleksnem sistemu: javnosti, ki morda niti ni zgolj \u010dlove\u0161ka.<\/p>\n\n\n\n

Kolumna je bila v raz\u0161irjeni obliki februarja 2022 prvotno objavljena v reviji Hi\u0161e v okviru stalne Kaj\u017eine kolumne.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Napisala: Ajda Bra\u010di\u010d<\/p>\n\n\n\n

Foto: Wikipedija<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n
\n\t<\/a>\t\t
\n\t\t
\n\t\t\t\"\"\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\tGradnja brez odpadkov\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\ttavbe na globalni ravni proizvedejo pribli\u017eno 40% vseh letnih izpustov CO2, za kar 11% od tega pa so zaslu\u017eni gradbeni odpadki. Predlog za zmanj\u0161anje njihove koli\u010dine je pravzaprav preprost: gradimo manj! \t\t<\/div>\n\t\t\t<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n
<\/div>\n<\/div><\/div>\n\n\n\n
<\/div><\/div>\n<\/div><\/div><\/div>\n