{"id":1813,"date":"2022-08-18T09:43:26","date_gmt":"2022-08-18T09:43:26","guid":{"rendered":"https:\/\/kajza.si\/?p=1813"},"modified":"2022-08-18T09:43:27","modified_gmt":"2022-08-18T09:43:27","slug":"dr-sonja-ifko-tega-cemur-pravimo-dediscina-je-vedno-vec","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kajza.si\/index.php\/2022\/08\/18\/dr-sonja-ifko-tega-cemur-pravimo-dediscina-je-vedno-vec\/","title":{"rendered":"dr. Sonja Ifko: \u00bbTega, \u010demur pravimo dedi\u0161\u010dina, je vedno ve\u010d\u00ab"},"content":{"rendered":"\n
\n
\n

dr. Sonja Ifko: \u00bbTega, \u010demur pravimo dedi\u0161\u010dina, je vedno ve\u010d\u00ab<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

\u010detrtek, 18. avgust 2022<\/p>\n\n\n\n

Dr. Sonja Ifko je arhitektka, predavateljica na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani, in predsednica zdru\u017eenja ICOMOS \u2013 Slovenskega nacionalnega zdru\u017eenja za spomenike in spomeni\u0161ka obmo\u010dja. Osnovno podro\u010dje njenega zanimanja je industrijska dedi\u0161\u010dine, katere pomena se, kot pravi, pogosto \u0161e vedno ne zavedamo. V okviru zdru\u017eenja ICOMOS se trudi za identificiranje ogro\u017eenih spomenikov in njihovo za\u0161\u010dito ter za raziskovanje vloge in pomena nepremi\u010dne kulturne dedi\u0161\u010dine v dana\u0161njem \u010dasu, prek \u0161tevilnih projektov na Fakulteti za arhitekturo, med drugim novoustanovljenega Interdisciplinarnega instituta Univerze v Ljubljani za trajnostno varstvo dedi\u0161\u010dine in novega \u0161tudijskega modula, pa si prizadeva za izobra\u017eevanje nove generacije strokovnjakov s podro\u010dja prenove in konservatorstva.<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Od kod izvira \u010dlovekova afiniteta do starega, do dedi\u0161\u010dine?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Verjetno je to nekaj, kar imamo preprosto v sebi: nekateri najdejo izziv v novem, druge bolj pritegne tisto, kar so \u017ee prekrile plasti \u010dasa. Mene zagotovo veliko bolj privla\u010di slednje, \u0161e posebej tisto, kar ostaja na obrobju zanimanja. Verjetno sem se tudi zato se za\u010dela ukvarjati z dedi\u0161\u010dino, ki ni ravno konvencionalna: to je industrijska dedi\u0161\u010dina. To je bilo \u0161e v \u010dasu, ko industrijskih objektov, razen redkih starej\u0161ih stavb, sploh niso smatrali kot dedi\u0161\u010dino, ki jo je vredno ohranjati. Mene pa je industrijska dedi\u0161\u010dina zanimala, najbr\u017e deloma tudi zaradi okolja iz katerega izhajam \u2013 to je Maribor, ki ima bogato industrijsko tradicijo, tudi moji star\u0161i so bili zaposleni v tovarnah. Hkrati mislim, da je vpra\u0161anje dedi\u0161\u010dine, vpra\u0161anje lastne preteklosti, vpra\u0161anje, ki si ga zastavlja vsak \u010dlovek. Vsaj sama se vedno trudim razumeti zgodovinski kontekst dolo\u010denega pojava, ne le tega kar je bilo zgrajeno, temve\u010d nasploh.<\/p>\n\n\n\n

Obenem pa se je, ko govorimo o dedi\u0161\u010dini in njenem ohranjanju, pomembno zavedati, da pretirana navezanost na tradicijo in nereflektirano ohranjanje vsega ni mogo\u010de. \u0160e manj je smiselno poustvarjati nekaj, kar smo izgubili, na na\u010din, da ne moremo jasno razbrati med novim in obstoje\u010dim.  Dejstvo je bil tak pristop vzrok za marsikateri \u0161kodljiv poseg na dedi\u0161\u010dini v preteklosti. Vsako obdobje da svoj prispevek in to je temeljno vodilo sodobnega konservatorstva, ki ga je odli\u010dno povzela \u017ee Bene\u0161ka listina pred skoraj \u0161estdesetimi leti. Zato se mi zdi klju\u010dno stalno prevpra\u0161evanje odnosa do interpretacije dedi\u0161\u010dine, njeno celostno razumevanje in \u010dim bolj demokrati\u010dno vklju\u010devanje vseh, ki jih dedi\u0161\u010dina zadeva, ko govorimo o posegih v dedi\u0161\u010dino. To je tudi temelj prihodnjega uravnote\u017eenega in pravi\u010dnega razvoja. Sploh kontekst industrijske dedi\u0161\u010dine, ki je skrajen primer ne\u010desa, \u010desar ne more\u0161 o\u017eiviti na enak na\u010din, kot to lahko po\u010dne\u0161 s tradicionalno stavbno dedi\u0161\u010dino, se mi zdi zato \u0161e posebno zanimiv. Tudi na polju teoretskega razmisleka je industrijska dedi\u0161\u010dina pravzaprav utirala pot preoblikovanju odnosa do dedi\u0161\u010dine. ‘Adaptive reuse’, prilagojena uporaba stavb, je koncept, ki je bil \u017eiv prakti\u010dno celotno zgodovino gradnje, vendar ga je industrijske dedi\u0161\u010dine in iskanja re\u0161itev za njeno \u017eivljenje po zaklju\u010dku proizvodnje aktivno obudila in pomembno umestila v konservatorsko teorijo in prakso. Gre za koncept, ki je danes sprejet kot eden izmed najbolj perspektivnih na\u010dinov za trajnostno upravljanje z dedi\u0161\u010dino v prihodnosti.<\/p>\n\n\n\n

Bistveno vpra\u0161anje je najbr\u017e to, kaj smatramo kot dedi\u0161\u010dino. Kot pravite, je bila dedi\u0161\u010dina takrat, ko se je ta misel, ki jo pri nas \u0161e zdaj do neke mere \u017eivimo, torej v sedemdesetih in osemdesetih letih preteklega stoletja, oblikovala, nekaj povsem drugega kot to, za kar jo imamo danes.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

V osnovi res, vendar je prav ta \u010das postavil temelje \u0161ir\u0161ega pogleda na dedi\u0161\u010dino. Ohranjanje dedi\u0161\u010dine primarno izhaja iz skrbi za spomenike, \u0161e posebej za tiste, ki so bili opredeljeni kot vrhunec ustvarjalnosti. Po tak\u0161nem kopitu se dedi\u0161\u010dina \u0161e danes pogosto vrednoti. Koncept varstva dedi\u0161\u010dine je veliko \u0161ir\u0161i in se pravzaprav z uvajanjem novih kategorij dedi\u0161\u010dine tudi nenehno \u0161iri. Nekaj ni pomembno le zato, ker je to naprimer zasnoval Ple\u010dnik ali Ple\u010dnikov u\u010denec. Pomembno je zato, ker je vplivalo na \u017eivljenje, formiranje dru\u017ebe dolo\u010denega \u010dasa, v\u010dasih \u017eal tudi ne le na pozitiven na\u010din. Klju\u010den kriterij, po katerem se mora odlo\u010dati tudi stroka, je pomen dedi\u0161\u010dine za ljudi<\/em>. Strokovno temu pravimo dru\u017ebeni pomen dedi\u0161\u010dine ali spomenika. To pa je seveda te\u017eko opredeljiv pojem, na\u0161e vrednote se vedno hitreje spreminjajo, kar izpostavljajo \u0161tevilne raziskave. Seveda pa strokovni sistem kriterijev opredeljuje tiste vrednote, ki so klju\u010dnega pomena. Mislim, da bi na tem polju lahko \u0161e marsikaj razvili in da je tukaj potrebna tudi ve\u010dja demokratizacija, ko govorimo o upo\u0161tevanju meril. Jasno je, dedi\u0161\u010dina \u017eivi le, \u010de jo uporabljamo in tega sem moramo zavedati. Potrebno je iskati take re\u0161itve, da maksimalno ohranjamo njeno pri\u010devalnosti in jo prilagajamo sodobnemu \u017eivljenju. To je najte\u017eje, vendar zahteva poglobljeno raziskovanje in vklju\u010devanje \u0161irokega kroga dele\u017enikov \u017ee v najzgodnej\u0161ih fazah projektov.<\/p>\n\n\n\n

Kaj pravzaprav pomeni, da nekaj definiramo kot spomenik? Kdaj se mi zdi, da se z ospomeni\u010denjem nekega objekta tega popolnoma izvzame iz sveta, iz \u017eivljenja, da se ga na nek na\u010din ohromi ali pa vsaj bistveno spremeni njegov vpliv na okolje.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Opredelitev dedi\u0161\u010dine za spomenik nastane na predlog strokovnega vrednotenja javne slu\u017ebe, odlo\u010ditev o tem pa je politi\u010dna, spomenike lokalnega pomena potrjujejo ob\u010dinski sveti, dr\u017eavnega pomena pa parlament. Res je, da so pravila za poseganje v spomenike veliko stro\u017eja, saj je pomembno ohranjanje avtenti\u010dnosti in integritete spomenikov v \u010dim ve\u010dji meri in jih v\u010dasih konservatorji tudi zelo ozko razumejo in te\u017eijo celo k poustvarjanju delov ambientov, ki jih ve\u010d ni. Vendar se tudi na tem podro\u010dju stvari pri nas zelo spreminjajo. Je pa res, da zaradi posameznih preve\u010d togih zahtev pri nas vlada miselnost, da se z za\u0161\u010dito nekega objekta investitorjem, ki bi radi kaj spremenili, zve\u017eejo roke. Mislim, da bi tu lahko \u0161e marsikaj spremenili, sploh s stali\u0161\u010da komuniciranja in spodbud. Nenazadnje je to naloga nas kot stroke, da s primeri dobre prakse opozarjamo, da se dedi\u0161\u010dino dejansko da o\u017eiviti na na\u010din, ki bo dober za vse vpletene. Tak pristop je nujen. V tujini je denimo tako, da novej\u0161a dedi\u0161\u010dina – dedi\u0161\u010dina modernizma dostikrat ni za\u0161\u010ditena, pa se \u0161ele skozi prenovo in smiselno ohranjanje kakovosti objekta prepozna njen pomen in se objekt vpi\u0161e v register dedi\u0161\u010dine \u0161ele po prenovi. Velikokrat \u0161ele prenova prinese spoznanje, da je lahko dedi\u0161\u010dina ne le simbolno, temve\u010d tudi ekonomsko koristna. Tukaj bi lahko spodbujali bolj dinami\u010den odnos med javnimi slu\u017ebami in zasebnimi investitorji, tudi z oblikovanjem \u0161ir\u0161ih interdisciplinarnih skupin, ki bi bdele and posameznimi projekti.<\/p>\n\n\n\n

Obenem pa se pri nas pogosto ne zavedamo, da smo ena izmed redkih dr\u017eav, v katerih je mogo\u010de prek javnega servisa pridobiti brezpla\u010dne nasvete, usmeritve in mnenja, ki lahko investitorjem mo\u010dno pomagajo pri rokovanju z dedi\u0161\u010dino. Opa\u017eam pa tudi, da so konservatorji na ZVKD pogosto preobremenjeni, zato se \u017eal ne uspejo posve\u010dati vsem nalogam, ki jih javnost od njih pri\u010dakuje.<\/p>\n\n\n\n

Strokovnjakov, ki bi se ukvarjali s prenovo, je nasploh premalo.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

To je pojav, ki ga lahko zaznamo po vsej Evropi, predvsem v smislu ustreznih izvajalcev, pri nas pa tudi na podro\u010dju na\u010drtovanja prenov. V Sloveniji nimamo specializiranega \u0161tudijskega univerzitetnega programa, ki bi izobra\u017eeval na podro\u010dju prenove in konservatorstva, vendar se tudi to spreminja. Pomemben prispevek k izobra\u017eevanju bo prinesel prenovljen program \u0161tudija na Fakulteti za arhitekturo, saj omogo\u010da v zadnjem letniku \u0161tudija izbiro razli\u010dnih specializiranih modulov med katerimi je tudi modul Prenova in konservatorstvo. S prenovljenim programom pri\u010dnemo \u017ee letos. Na Univerzi v Ljubljani smo ustanovili Interdisciplinarni medfakultetni in\u0161titut za trajnostno varstvo kulturne dedi\u0161\u010dine, v okviru katerega je letos potekala \u017ee druga mednarodna poletna \u0161ola trajnostnega varstva dedi\u0161\u010dine. Eden na\u0161ih osrednjih ciljev je, da z dodatnim izobra\u017eevanjem predvsem s pomo\u010djo uveljavljenih tujih strokovnjakov zagotovimo kvalitetno in kontinuirano vse\u017eivljenjsko izobra\u017eevanje na podro\u010dju varovanja kulturne dedi\u0161\u010dine. Poletne \u0161ole so seveda namenjene tudi \u0161tudentom magistrskih \u0161tudijev, ki si \u017eelijo poglobiti znanj na podro\u010dju. Tudi nekaj drugih pomembnih aktivnosti je \u017ee zastavljenih, denimo \u0160ola prenove, ki je nastala pred \u010dasom in ima za sabo \u017ee ve\u010d uspe\u0161nih programskih izobra\u017eevanj. ICOMOS kot nevladna organizacija na podro\u010dju varovanja dedi\u0161\u010dine posku\u0161a s \u0161tevilnimi posameznimi strokovnimi posveti prispevati k dodatnem usposabljanju strokovnjakov za varstvo in prenovo dedi\u0161\u010dine. Organizacijo posku\u0161amo v zadnjih letih pomladiti saj si \u017eelimo, da bi se mladi strokovnjaki, ki jih podro\u010dje zanima, lahko neomejeno strokovno razvijali in povezovali v mednarodnem prostoru. V ICOMOS Slovenija smo zato tudi spremenili statut in ob Ple\u010dnikovem letu zagnali mentorski program.<\/p>\n\n\n\n

Morda je ta segmentiranost oziroma za\u010dasnost deloma odvisna tudi od projektnega na\u010dina financiranja \u2013 \u010de je nevladna organizacija uspe\u0161na na razpisu, to pomeni, da dobi financiranje za \u010das izvajanja projekta, recimo za tri ali pet let, potem pa se vir dohodka znova ustavi in se tudi projektne dejavnosti prekinejo.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Seveda. To po eni strani omogo\u010da dinamiko, zdravo konkuren\u010dnost, vendar pa na podro\u010dju varovanja dedi\u0161\u010dine zares potrebujemo kontinuiteto raziskovanja in seveda njenega financiranja. Dejstvo je, da tako pomembno podro\u010dje ne more biti odvisno predvsem od nevladnih organizacij, saj kljub veliki anga\u017eiranosti ne more\u0161 nadomestiti u\u010dinkovitega raziskovalnega dela. Raziskovanje same dedi\u0161\u010dine je do neke mere \u0161e ustrezno pokrito, na podro\u010dju raziskovanja varstvenih pristopov, u\u010dinkovitih modelov upravljanja dedi\u0161\u010dine, njene interpretacije, skratka tega, kar je nujno za u\u010dinkovito vklju\u010devanje dedi\u0161\u010dine v razvoj pa opa\u017eam velik manko. Tudi na\u0161 in\u0161titut je nastal zato, da to prese\u017eemo in upamo, da bomo uspeli pridobiti vsaj minimalna sredstva za u\u010dinkovito delovanje. Nenazadnje tudi Strategija kulturne dedi\u0161\u010dine Slovenije izpostavlja pomen raziskovanja na podro\u010dju varovanja dedi\u0161\u010dine.<\/p>\n\n\n\n

ICOMOS pa svoje delovanje vzdr\u017euje \u017ee od leta 1965. Kak\u0161ni so va\u0161i cilji v lu\u010di spreminjajo\u010dega se odnosa do dedi\u0161\u010dine?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

ICOMOS je tisti, ki na mednarodnem nivoju klju\u010dno usmerja odnos do dedi\u0161\u010dine, zato je temeljni cilj organizacije strokovna odgovornost. Smo edina strokovna mednarodna nevladna organizacija s podro\u010dja varovanja dedi\u0161\u010dine in tudi glavni konzultant organizacije UNESCO za svetovno dedi\u0161\u010dino. Organizirani smo nacionalne odbore in sistem mednarodnih znanstvenih odborov, ki se poglobljeno ukvarjajo z dolo\u010denimi podro\u010dji. V interdisciplinarnih skupinah in skozi \u0161iroke strokovne razprave pripravljamo mednarodne priporo\u010dilne dokumente oziroma listine, ki se navezujejo na posamezna tematska vpra\u0161anja. Te listine usmerjajo strokoven razvoj in politiko na globalni ravni. Ob tem pa se glede na aktualne razmere osredoto\u010damo na specifi\u010dno aktualno problematiko, vse svoje raziskave objavljamo na spletnih straneh in so brezpla\u010dno na voljo vsem. Tako smo v zadnjem \u010dasu objavili pomembne \u0161tudije, vezane na vlogo dedi\u0161\u010dine pri implementaciji Ciljev trajnostnega razvoja 2030 ter priporo\u010dila za razvoj pristopov za pove\u010danje odpornosti dedi\u0161\u010dine na podnebne spremembe. Na\u0161a prednost je tudi, da smo nad-dr\u017eavni, da nas pri sprejemanju odlo\u010ditev ne vodijo partikularni interesi.<\/p>\n\n\n\n

Obenem pa je ICOMOS tudi tista organizacija, ki nato na ravni nacionalnih odborov v posameznih dr\u017eav spodbuja in skrbi za to, da se na\u010dela, sprejeta na mednarodni ravni, implementirajo v praksi v \u010dim ve\u010dji meri. ICOMOS Slovenija je aktiven pri prevajanju mednarodnih listin \u2013 vse so objavljene na na\u0161i internetni strani v zbirki Doktrina; in \u0161irjenju znanja, vsaka tri leta organiziramo mednarodne znanstvene simpozije, lanskoletni se je osredoto\u010dal na odpornost dedi\u0161\u010dine. Uspeli smo pridobiti nekatere od najpomembnej\u0161ih svetovnih strokovnjakov na podro\u010dju in zelo smo ponosni na to. Vsa predavanja so tudi na voljo na na\u0161em Youtube kanalu.<\/p>\n\n\n\n

Pomemben prispevek ICOMOSa glede spreminjajo\u010dega se odnosa do dedi\u0161\u010dine je tudi dokument, ki je nastal ob letu evropske kulturne dedi\u0161\u010dine 2018. ICOMOS je namre\u010d za Evropsko komisijo pripravil Evropska na\u010dela kvalitete za posege, ki jih financira EU in imajo vpliv na kulturno dedi\u0161\u010dino<\/em>. Evropa namre\u010d nima regulirane politike na podro\u010dju kulture in kulturne dedi\u0161\u010dine, hkrati pa namenja velik del sredstev za prenovo dedi\u0161\u010dine in analiza je pokazala, da je kar velik dele\u017e projektov tak, ki ne ustreza mednarodnim standardom na podro\u010dju varovanja. Evropska na\u010dela<\/em> so pomemben, trenutno priporo\u010dilen, vendar kmalu obvezen dokument za vse projekte, ki bodo financirani iz evropskih sredstev. Zasnovan je tako, da vse snovalce projektov in udele\u017eence v njih vodi do kvalitetnih re\u0161itev, ki v prvi vrsti temeljijo na ustreznih raziskavah in znanju ter izvedbi, ki temelji na na\u010delih kvalitete. Lani smo dokument prevedli v sloven\u0161\u010dino in prizadevali si bomo, da bodo njegova dolo\u010dila postala merilo kvalitete tudi v Sloveniji. Upamo, da jih bo tako vlada kot vsi ostali dele\u017eniki, ki pripravlja razpise, uspe\u0161no vklju\u010deval na vse ravni projektnega vodenja, ne le v primeru evropskih investicij, saj so odli\u010den usmerjevalec za uspe\u0161nost projektov. Vodilo na\u010del ni togo varovanje, ampak predvsem premi\u0161ljeno vklju\u010devanje dedi\u0161\u010dine v razvoj na vseh ravneh na na\u010din, da se ohranjajo njene kvalitete. To je klju\u010dno, saj dedi\u0161\u010dine pomembno prispeva h kvaliteti na\u0161ega \u017eivljenja.<\/p>\n\n\n\n

Pogovarjala se je Ajda Bra\u010di\u010d<\/strong><\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n
\n\t<\/a>\t\t
\n\t\t
\n\t\t\t\"\"\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\tDr. \u017diva Deu: Pogre\u0161am prostorsko vzgojo in spo\u0161tljivej\u0161i odnos do dedi\u0161\u010dine\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\tProf. dr. \u017diva Deu je ena izmed oseb, ki so za prepoznavnost lokalne stavbne dedi\u0161\u010dine in promocijo prenove naredile najve\u010d. Prva redna profesorica na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo je v \u010dasu svojega aktivnega ukvarjanja s temo arhitekturne dedi\u0161\u010dine napisala nebroj knjig in priro\u010dnikov, sodelovala v \u0161tevilnih strokovnih skupinah in vodila \u0161tevilne projekte. Obnavljala in prenavljala je tudi kot projektantka v praksi. \t\t<\/div>\n\t\t\t<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n
<\/div>\n<\/div><\/div>\n\n\n\n
<\/div><\/div>\n<\/div><\/div><\/div>\n