{"id":1778,"date":"2022-08-08T09:34:49","date_gmt":"2022-08-08T09:34:49","guid":{"rendered":"https:\/\/kajza.si\/?p=1778"},"modified":"2022-08-08T12:15:29","modified_gmt":"2022-08-08T12:15:29","slug":"prilagojena-ponovna-uporaba-kako-hisi-zamenjamo-srce","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kajza.si\/index.php\/2022\/08\/08\/prilagojena-ponovna-uporaba-kako-hisi-zamenjamo-srce\/","title":{"rendered":"Prilagojena ponovna uporaba: Kako hi\u0161i zamenjamo srce"},"content":{"rendered":"\n
\n
\n

Prilagojena ponovna uporaba: Kako hi\u0161i zamenjamo srce<\/h2>\n\n\n\n

8. avgust 2021<\/p>\n\n\n\n

Zapis je nastal na rezidenci Ministrstva za kulturo v Berlinu kot del projekta arhitektke Ajde Bra\u010di\u010d z naslovom Palimpsestno mesto. Projekt se ukvarja z zgodovino prezidav in preobrazb Berlina in njegovih stavb ter v njej i\u0161\u010de navdihe in zglede za ravnanje s stavbami pri nas.<\/em><\/p>\n\n\n\n

\u201cKar je bilo neko\u010d, se ne more nikdar vrniti, pa vendar vse, kar je bilo neko\u010d, predstavlja nenadomestljiv in neizbrisen \u010dlen v verigi razvoja.\u201d<\/p>\n\n\n\n

Alois Riegl, umetnostni zgodovinar<\/p>\n\n\n\n

Adaptive reuse<\/em> je angle\u0161ki termin, za katerega v sloven\u0161\u010dini \u0161e ne poznamo uradnega prevoda. Ker je skrajni \u010das, da princip najde mesto tudi v na\u0161em besednjaku, pri Kaj\u017ei predlagamo prevod ‘prilagojena ponovna uporaba’. Gre za princip ravnanja s starimi in dotrajanimi stavbami ali stavbami, katerih prvotni namen v sodobnosti nima ve\u010d mesta oziroma se za to, za kar so bile zgrajene, ne morejo ali ne \u017eelijo ve\u010d uporabljati. Prilagojena ponovna uporaba je eden izmed treh scenarijev, ki lahko pri\u010daka tak\u0161ne stavbe: druga dva sta lahko poru\u0161itev ali pa dosledno ohranjanje v obstoje\u010dem stanju. Preobrazba stavbe v nekaj novega bistveno razlo\u010di njen status od tak\u0161ne, ki se ohranja v obstoje\u010dem stanju, najjasnej\u0161i primer \u010desar so tisti spomeniki kulturne dedi\u0161\u010dine, ki so za\u0161\u010diteni v celoti. Tak\u0161na stavba je izvzeta iz vsakdanjega \u017eivljenja in postane pri\u010devalka preteklosti. Prilagojena ponovna uporaba za ceno poseganja v zgodovinsko tkivo, ki tega neizogibno postavi v nov kontekst in mu spremeni pomen, \u010dezenj nanese novo plast. Kak\u0161ne posege uporabiti na posamezni stavbi oziroma za katero izmed treh re\u0161itev se odlo\u010diti, je odvisno od presoje posameznega primera. Vendar pa je najbr\u017e varno re\u010di, da je stavb, primernih za prilagojeno ponovno uporabo veliko ve\u010d kot tak\u0161nih, ki zahtevajo popolno ohranjanje, in ve\u010d kot tak\u0161nih, ki so primerne le \u0161e za ru\u0161itev.<\/p>\n\n\n\n

V \u010dasu, ko je v ospredje vsakodnevnega dogajanja stopil boj proti podnebnim spremembam in okoljski krizi, je prilagojena ponovna uporaba dobila \u0161e nov in pomemben pomen. Ljudje se \u010dedalje jasneje zavedamo, da je gradbena industrija ena izmed najbolj okoljsko obremenjujo\u010dih panog na planetu. Zato je ponovna uporaba bodisi gradbenega materiala bodisi celotnih \u017ee obstoje\u010dih stavb bistvenega pomena za zmanj\u0161anje oglji\u010dnega odtisa v gradbeni\u0161tvu in bolj trajnosten pristop k naseljevanju Zemlje.<\/p>\n\n\n\n

Seveda pa prilagojena ponovna uporaba ni nov izum, ki bi predstavljal odgovor zgolj na sodobne te\u017eave. Ponovna uporaba obstoje\u010dih stavb je stara toliko kot \u010dlove\u0161tvo samo. Od pamtiveka so osvajalci sveti\u0161\u010da zavojevanih narodov spreminjali v svoja lastna sveti\u0161\u010da, se naseljevali v obstoje\u010de stavbe ali pa ru\u0161evine uni\u010denih zgradb na novo vgradili v svoje lastne stavbe. Prilagojena ponovna uporaba pomeni najbolj gospodarno uporabo materiala, saj zahteva minimalen vlo\u017eek \u2013 ves material je \u017ee na lokaciji. Prav zato se je tak\u0161en pristop k starim hi\u0161am za mnoge zgodovinske kulture izkazal kot optimalen. Nove kulture so vedno znova gradile na temeljih starih, obstoje\u010de strukture v nekem mestu pa so se s \u010dasom bolj ali manj brez\u0161ivno prepletle z novimi intervencijami.<\/p>\n\n\n\n

V dana\u0161njem \u010dasu do zgodovinskega tkiva gojimo druga\u010den odnos. Za preteklost nam ni vseeno, pomembne spomenike nekdanjih dni pa \u017eelimo ohranjati za prihodnost. Zavedamo se, da lahko z raziskovanjem zgodovinskega konteksta la\u017eje opredelimo svojo lastno identiteto ter pozicijo v \u010dasu in prostoru. Zato je prilagojena ponovna uporaba danes druga\u010de vpeta v na\u0161 odnos do stavbne dedi\u0161\u010dine \u2013 ob spreminjanju namembnosti in ponovnem o\u017eivljanju stavb se trudimo ohraniti njihovega nekdanjega duha in s skrbno izbranimi posegi poskrbeti za to, da bi pretekla identiteta stavbe prosevala skozi novo plast, ki smo ji jo dodali. Paradoksalno lahko prav tak\u0161ne vrste sprememba, ki dolo\u010deno stavbo pripravi na uporabo in \u017eivljenje v novem zgodovinskem obdobju, poskrbi za to, da se stavba ohrani, namesto da bi podlegla ve\u010dni ru\u0161ilni mo\u010di zgodovine.<\/p>\n\n\n\n

V Berlinu je prilagojena ponovna uporaba del splo\u0161nega odnosa mesta do lastne zgodovine. Nem\u0161ka prestolnica se je v \u010dasu svojega razvoja soo\u010dila s \u0161tevilnimi prekinitvami v kontinuiteti, z drasti\u010dnimi spremembami ideologij, z ru\u0161itvami in megalomanskimi na\u010drti za prezidave. Prav zato predstavlja izvrsten poligon za opazovanje razli\u010dnih principov udejstvovanja prilagojene ponovne uporabe v praksi, pa tudi za opazovanje razvoja samega pristopa v zadnjih desetletjih. Tukaj se je del preobrazb obstoje\u010dih stavb dogajal spontano, iz ekonomske nuje in simbolne \u017eelje prebivalcev, da starim zgradbam podelijo novo identiteto. Po vojnem uni\u010denju so celotni mestni predeli dobivali novo podobo, po\u0161kodovane in obnovljene stavne pa novo vsebino, po padcu zidu pa so se v izpraznjene industrijske stavbe naselili kulturni in umetni\u0161ki centri, stanovanjske skupnosti in skvoti. Bogastvo velikega mesta se s tem ni zmanj\u0161alo, niti ni bila o\u0161kodovana njegova dedi\u0161\u010dinska identiteta, temve\u010d je prav zato postalo to, kar je danes: palimpsestno mesto.<\/p>\n\n\n\n

O implementaciji prilagojene ponovne uporabe se lahko od Berlina nau\u010dimo marsikaj, obenem pa la\u017eje identificiramo tudi pasti gentrifikacije in ekonomskega segmentiranja mesta, s kakr\u0161nimi se soo\u010data tako Berlin kot Ljubljana. Mesto velikih zgodovinskih transformacij in odprte, svobodnja\u0161ke narave, ki je obstoje\u010de stavbe preurejala glede na trenutne potrebe in z dobr\u0161no mero (pre)drznosti, danes v veliki meri obvladujejo interesi investitorjev in developerjev, ki v hip soseskah kupujejo poceni in prodajajo drago. Samoorganizirane skupnosti, ki zaznamujejo dru\u017ebeno pokrajino Berlina, i\u0161\u010dejo nove na\u010dine za naseljevanje in ohranjanje spreminjajo\u010dih se sosesk. \u0160tevilne stavbe, ki so vztrajale skozi desetletja ali stoletja in ve\u010dkrat spremenile svojo namembnost, pa so v zadnjih letih popustile pod pritiski in kon\u010dale svoje \u017eivljenje, da bi se umaknile novogradnjam.<\/p>\n\n\n\n

Prilagojena ponovna uporaba je na\u010din, kako razmi\u0161ljati o dotrajanih ali izpraznjenih stavbah tako v mestih kot na pode\u017eelju. Je tudi na\u010din, kako razmi\u0161ljati o stavbah, ki jih gradimo danes: ali bodo v prihodnosti, ko potrebe po njih morda ne bo ve\u010d, lahko na\u0161le nove vsebine? Vsekakor je prilagojena ponovna uporaba bolj ali manj drasti\u010den poseg, je neustra\u0161na poteza v zgodovini neke stavbe, ki pa prina\u0161a tudi veliko odgovornost: s tem, ko zgradbi vdahnemo novo vsebino, postanemo aktiven del njenega \u017eivljenja, njeni \u010duvarji, odgovorni za del njene zgodovine. Pogosto se izka\u017ee, da lokalne skupnosti neko stavbo po spremembi namembnosti posvojijo in se z njo identificirajo, prav zato pa so pripravljene z njo tudi bolj odgovorno ravnati. Na nek na\u010din prilagojena ponovna uporaba spominja na presaditev srca \u2013 tudi \u010de se najpomembnej\u0161i del stavbe, njen vsebinski program, zamenja, to \u0161e vedno ostane ista stavba. In njeno novo srce bije dalje.<\/p>\n\n\n\n

Pi\u0161e: Ajda Bra\u010di\u010d<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n
\n\t<\/a>\t\t
\n\t\t
\n\t\t\t\"\"\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\u0160tudentski dom na kmetiji iz 17. stoletja\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\tNovi projekt je sestavljen iz izvirne kme\u010dke hi\u0161e s pripadajo\u010dimi gospodarskimi objekti in sedmih novih stavb, ki jo obkro\u017eajo. Urbanizem sledi logiki tradicionalnih danskih obcestnih vasi. \t\t<\/div>\n\t\t\t<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n
<\/div>\n<\/div><\/div>\n\n\n\n
<\/div><\/div>\n<\/div><\/div><\/div>\n