{"id":1767,"date":"2022-07-26T10:44:33","date_gmt":"2022-07-26T10:44:33","guid":{"rendered":"https:\/\/kajza.si\/?p=1767"},"modified":"2022-07-26T10:44:35","modified_gmt":"2022-07-26T10:44:35","slug":"pod-drobnogledom-jelsingrad","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kajza.si\/index.php\/2022\/07\/26\/pod-drobnogledom-jelsingrad\/","title":{"rendered":"Pod drobnogledom: Jel\u0161ingrad"},"content":{"rendered":"\n
\n
\n

Pod drobnogledom: Jel\u0161ingrad<\/h2>\n\n\n\n

torek, 26. julij 2022<\/p>\n\n\n\n

\u00bbZa ljubezen sem te ustvaril, za ljubezen te ohranjam,\u00ab je nad vhodni portal dvorca Jel\u0161e, znanega tudi kot Jel\u0161ingrad, zapisal Rudolf G\u00f6del Lannoy, njegov nekdanji lastnik in \u010dlovek, ki je morda med najbolj zaslu\u017enimi za dana\u0161njo podobo stavbe. Po dolgoletni slu\u017ebi avstroogrskega konzula je G\u00f6del Lannoy po vrnitvi v Slovenijo dvorec v dru\u017einski lasti napolnil z zbirko predmetov, starin, ki jih je nakopi\u010dil na potovanjih po Bli\u017enjem vzhodu, dvorec pa prezidal v arabsko-mavrskem slogu. Umetnostni zgodovinar France Stele popisuje, da je zbirka predmetov, ki jih je bilo nekdaj mo\u010d najti v Jel\u0161ingradu, obsegala tudi izbor orientalskega oro\u017eja, \u017eivalske mumije in druge egiptovske starine ter figuralne rezbarije razli\u010dnih plemen.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Kar je Jel\u0161ingrad postal in zaradi \u010desar je danes najbolj poznan, se je torej zgodilo \u0161ele s prenovo in prezidavo v 19. stoletju. Sicer prva posredna omemba dvorca na tem mestu datira v 15. stoletje, ko se ta omenja pod imenom Erlach, gotove dokaze o njegovem obstoju pa najdemo v 17. stoletju, ko dvorec preide v roke novope\u010denega grofa \u017dige Gaisruicka. Prvo ve\u010djo obnovo je dvorec do\u010dakal v 18. stoletju, ko so ga preuredili v baro\u010dnem slogu in znatno raz\u0161irili. Ob prizidavah je bil posodobljen \u0161e osrednji trakt in v njegovem nadstropju urejena reprezentan\u010dna avla. Dvorec je bil obdan s parkom, na robu dvori\u0161\u010da pa so stale alegori\u010dne figure \u0161tirih letnih \u010dasov, ki so danes shranjene v Kulturnem domu \u0160marje pri Jel\u0161ah. V 19. stoletju je pre\u0161el v roke rodbine G\u00f6del, ki ji je pripadal tudi zgoraj omenjeni Rudolf G\u00f6del Lannoy.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

V \u010dasu med obema vojnama je v dvorcu delovala dru\u017eba Jel\u0161ingrad, ki se je ukvarjala s predelavo in prodajo lesa. Med vojno je v njem deloval nem\u0161ki center za obvezno mladinsko delo pred vpoklicem v vojsko (t.i. Arbeitdienst), po vojni pa je dvorec pre\u017eivel nekaj sprememb namembnosti, ki sovpadajo z usodami \u0161tevilnih drugih dvorcev po Sloveniji \u2013 najprej je bil v njem urejen prevzgojni dom, nato pa dom za stare. Nekje od za\u010detka 2. svetovne vojne do potresa je iz dvorca izginila vsa oprema in trudoma nabrana zbirka predmetov G\u00f6del Lannoya. Viri kot dva izmed najpomembnej\u0161ih ostankov, ki v stavbi \u0161e ostajata, navajajo orientalsko okra\u0161en strop v mavrski dvorani in pa veliko fresko v osrednji avli. Leta 1974 je obmo\u010dje prizadel potres, v katerem je bil Jel\u0161ingrad po\u0161teno po\u0161kodovan, do obnove pa ni nikoli pri\u0161lo. Do nedavnega je Jel\u0161ingrad vztrajal v polru\u0161evinskem stanju, \u010dasnik Delo pa je lani (2021) takole navajal dejstva o lastni\u0161tvu dvorca: \u00bbDvorec je dr\u017eava leta 1989 prodala Georgu Ze\u010devi\u0107u in Dimitriju Djoki\u0107u. Danes je devetdeset odstotkov dvorca v lasti Ze\u010devi\u0107evih dedi\u010dev. Deset odstotkov si v enakih dele\u017eih delijo trije doma\u010di lastniki, med njimi tudi mati Damjana Gobca, zastopnika Golf kluba Jel\u0161ingrad. Golf klub to\u017ei ob\u010dino za 1,65 milijona evrov zaradi prekinjene najemne pogodbe za zemlji\u0161\u010da okoli dvorca, kjer so neko\u010d igrali golf.\u00ab Tudi sicer je ideja o golf centru dolgo odmevala po ob\u010dinskih hodnikih in po tem, ko je nedavno v medijih zakro\u017eila novica, da dvorec Jel\u0161ingrad vendarle \u010daka vsaj delna prenova, je golf ostal del predlaganega programa.<\/p>\n\n\n\n

Optimisti\u010dni usodi dvorca botruje to, da je spomladi Ob\u010dini \u0160marje pri Jel\u0161ah uspelo postati 100-odstotna lastnica dvorca. Prej je vsakr\u0161en poskus obnove, pa tudi odprodaje dvorca, prepre\u010devalo deljeno lastni\u0161tvo, pri katerem je prihajalo do nesoglasij med \u0161tirimi lastniki. K uresni\u010ditvi na\u010drtov za obnovo dvorca, ki so jih pripravili na celjskem ZVKD (med najbolj zaslu\u017enimi je Lucija \u010cak\u0161 Ora\u010d, konservatorka in dolgoletna ‘ambasadorka’ dvorca) je kot sofinancer pristopilo tudi Ministrstvo za kulturo. Projekt obsega rekonstrukcijo dvorca in oblikovanje treh digitalnih turisti\u010dnih produktov: Do\u017eivetje zgodovine dvorca, Grajska poroka in Igra golfa \u2013 pitch and putt. Jel\u0161ingrad torej brez golfa ne more. Lani decembra so po potresu v Petrinji, ki je prizadel tudi Jel\u0161ingrad, \u017ee stekla delna obnovitvena dela, zdaj pa naj bi \u0161e zaprli streho in stavbo stati\u010dno sanirali, da bi prepre\u010dili njeno prihodnje propadanje. Projekt bo stal 1.637.170 evrov, ministrstvo bo zagotovilo 1.064.521 evrov, od tega 528.870 v prihodnjem letu in 535.651 evrov v letu 2024. Ob\u010dina \u0160marje pri Jel\u0161ah bo za izvedbo projekta zagotovila 572.648 evrov, in sicer 34.140 evrov letos, preostanek pa do leta 2025.<\/p>\n\n\n\n

Upajmo, da bomo takrat lahko poro\u010dali o uspe\u0161ni in u\u010dinkoviti prenovi ter novem \u017eivljenju tega sijajnega in nenavadnega slovenskega spomenika stavbne dedi\u0161\u010dine.<\/p>\n\n\n\n

Viri:<\/p>\n\n\n\n

https:\/\/www.smarje.si\/objava\/655925<\/a><\/p>\n\n\n\n

https:\/\/www.smarje.si\/objava\/81746<\/a><\/p>\n\n\n\n

https:\/\/www.delo.si\/lokalno\/stajerska\/obcina-smarje-pri-jelsah-v-odkup-dvorca-jelsingrad\/<\/p>\n\n\n\n

https:\/\/novice.si\/page\/dvorec-jelsingrad-okolico-ze-urejajo-sledi-obsezna-obnova\/<\/a><\/p>\n\n\n\n

Jel\u0161e (Erlachstein)<\/a><\/blockquote>