{"id":1719,"date":"2022-06-22T07:31:21","date_gmt":"2022-06-22T07:31:21","guid":{"rendered":"https:\/\/kajza.si\/?p=1719"},"modified":"2022-06-22T07:32:13","modified_gmt":"2022-06-22T07:32:13","slug":"gradnja-brez-odpadkov","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kajza.si\/index.php\/2022\/06\/22\/gradnja-brez-odpadkov\/","title":{"rendered":"Gradnja brez odpadkov"},"content":{"rendered":"\n
\n
\n

Gradnja brez odpadkov<\/h2>\n\n\n\n

sreda, 22. junij 2022<\/p>\n\n\n\n

Gradnja brez odpadkov<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Leta 1824 je znani francoski fizik Fourier izra\u010dunal, da bi moral biti planet velikosti Zemlje na enaki oddaljenosti od Sonca po vseh pravilih mnogo hladnej\u0161i. Predvidel je, da mora atmosfera na nek na\u010din delovati kot izolativna plast, ki pod sabo zadr\u017euje toploto. \u0160e nekaj let je minilo, preden so znanstveniki dognali, da je za ta pojav odlo\u010dilna kombinacija ogljikovega dioksida in vodne pare v atmosferi, ki zadr\u017euje uhajanje infrarde\u010dega valovanja. In le malo pred iztekom stoletja, leta 1896, je bil objavljen znanstveni \u010dlanek \u0161vedskega fizika in kemika Svanteja Arrheniusa, v katerem je ta predvidel, da bi nara\u0161\u010dajo\u010de ravni ogljikovega dioksida v atmosferi zaradi procesa, ki ga je poimenoval ‘u\u010dinek tople grede’, dramati\u010dno vplivale na temperaturo Zemljine povr\u0161ine, s tem pa napovedal tisto, kar danes kroji \u017eivljenje prav vsakega prebivalca na\u0161ega planeta: podnebne spremembe.<\/p>\n\n\n\n

Klimatska kriza danes ni ve\u010d le groze\u010d obet neke neopredeljive prihodnosti, temve\u010d otipljiva te\u017eava, s katero se spopadamo v sedanjosti. O njej se \u017ee nekaj desetletij vedno glasneje \u0161u\u0161lja tudi v gradbenem sektorju. Stavbe na globalni ravni proizvedejo pribli\u017eno 40% vseh letnih izpustov CO2<\/sub>, za kar 11% od tega pa so zaslu\u017eni gradbeni odpadki. Predlog za zmanj\u0161anje njihove koli\u010dine je pravzaprav preprost: gradimo manj! A najpreprostej\u0161e zamisli so pogosto najte\u017eje uresni\u010dljive. Vsekakor pa je ena izmed najbolj okoljsko zavednih potez, ki jih lahko napravimo v zvezi z gradnjo, to, da bodisi gradimo z naravnimi materiali, ki izvirajo iz lokalnega okolja, ali pa se namesto novogradnje lotimo prenove.<\/p>\n\n\n\n

Na\u0161a vesoljska ladja, planet Zemlja<\/strong><\/p>\n\n\n\n

V sedemdesetih letih dvajsetega stoletja je arhitekt Michael Reynolds v ZDA za\u010del razvijati stanovanjski projekt, danes globalno poznan pod imenom ‘earthship’ (zemeljska ladja). V \u010dasu, ko je svetovna arhitekturna produkcija v veliki meri temeljila na betonu, teorija pa je zlagoma za\u010dela razmi\u0161ljati o lokalni identiteti in sonaravnosti, je bil Reynoldsov koncept eden prvih, ki je vpeljeval popolno samooskrbnost in si prizadeval za \u010dim manj\u0161i vpliv stavbe na okolje. Arhitekt je imel ob snovanju v mislih tri kriterije za izdelavo hi\u0161e: ta bi morala biti zgrajena iz obnovljivih in trajnostnih materialov, ki bi prihajali iz njene neposredne okolice, ali pa bi morali biti vsi uporabljeni gradbeni materiali reciklirani. Stavba, je predvideval Reynolds, bi morala biti neodvisna od zunanjih dovodov energije in biti tudi energetsko samooskrbna. Tretji kriterij pa je to, da bi jo morali znati zgraditi tudi posamezniki, ki z na\u010drtovanjem ali gradnjo sicer nimajo bistvenih izku\u0161enj. To je seveda precej drzna zahteva, ki v svetu arhitekture nikdar ni preve\u010d dobro sprejeta \u2013 prepustiti gradnjo nekomu, ki zanjo ni usposobljen, je vedno veliko tveganje, ki v najbolj\u0161em od slabih primerov privede do povsem neskladne in neharmoni\u010dne arhitekture, v najslab\u0161em od slabih primerov pa do hi\u0161e, ki ni niti funkcionalna niti varna in ogro\u017ea svoje prebivalce. Pa vendar je to na\u010din, na katerega se je ve\u010dina stanovanjske arhitekture reproducirala skozi tiso\u010dletja. Recikliranje materialov, nenehno pove\u010devanje u\u010dinkovitosti arhitekturnih re\u0161itev in gradnja z lokalno dostopnimi surovinami so bili stalnica skozi velji del zgodovine. Arhitektura brez arhitektov, vernakularna arhitektura, v nekoliko spremenjeni obliki v zadnjih letih znova pridobiva na zanimanju in zaletu. Upo\u0161tevanje tradicionalnih vzorov in vpeljevanje starega znanja o gradnji v sodobne projekte, ki temeljijo na najbolj inovativnih sonaravnih tehnologijah, pa je postalo vzor, ki mu sledi vedno ve\u010d arhitektov.<\/p>\n\n\n\n

Reduce-reuse-recycle v arhitekturi<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Znani krilatici zmanj\u0161anja, ponovne uporabe in recikliranja v \u010dedalje ve\u010dji meri sledi tudi gradbena industrija. Zmanj\u0161anje v tem primeru pomeni razmislek o tem, ali nov projekt sploh potrebujemo, in kot v svoji praksi vztrajno dokazujeta lanskoletna Pritzkerjeva nagrajenca Anne Lacaton in Jean-Philippe Vassal, je v\u010dasih to, da ne naredimo ni\u010desar, lahko najmo\u010dnej\u0161a arhitekturna poteza. Ponovna uporaba se v arhitekturi in gradbeni\u0161tvu manifestira v pristopu ‘adaptive-reuse’ oziroma ‘prilagojeni ponovni uporabi’, ki stavbe, ki \u017ee stojijo, pa so bile iz tega ali onega razloga opu\u0161\u010dene, naseljuje z novimi vsebinami. Velike industrijske hale druge polovice 19. stoletja, opu\u0161\u010deni gradovi, skednji in drugi gospodarski objekti, ki so zaradi sprememb v dru\u017ebeni ureditvi in razvoja tehnologije izgubile svoj prvotni namen, se danes spreminjajo v razstavi\u0161\u010da umetnosti, poslovne prostore, stanovanjske objekte in skupnostne prostore. Jasno je, da prilagoditve obstoje\u010dih objektov bistveno manj ogro\u017eajo okolje kot ru\u0161itve in gradnja na novo. S premi\u0161ljeno stati\u010dno ter energetsko sanacijo in prerazporeditvijo prostorov glede na nove zahteve pa ti projekti pogosto postre\u017eejo s patino in zgodovino, ki ju v novo zgrajenih stavbah ne moremo zaslediti. Na ta na\u010din stavbe dobesedno recikliramo \u2013 vendar pa je recikla\u017ea mogo\u010da tudi na ravni materialov. Tudi takrat, kadar je stavba \u017ee preve\u010d dotrajana, da bi jo re\u0161ili v celoti, lahko \u0161e zmerom re\u0161imo gradbeni material, iz katerega je sezidana. V Belgiji, denimo, deluje Rotor, organizacija, ki se poleg raziskovalnega, oblikovalskega in na\u010drtovalskega dela razvija tudi mehanizme za ponovno uporabo gradbenih materialov v velikem merilu. Stavbno pohi\u0161tvo, konstrukcijski materiali in oprema: vse, kar bi sicer postalo problemati\u010den gradbeni odpadek, na ta na\u010din znova za\u017eivi v sodobnem projektu. Omete je mogo\u010de odstraniti s sten in iz njih pripraviti me\u0161anico za nov nanos; tudi agregat iz odpadnega betona lahko postane osnova za nove konstrukcije.<\/p>\n\n\n\n

V Sloveniji smo nedavno dobili projekt, ki zero-waste pristop k na\u010drtovanju stavb popelje \u0161e korak dlje. Arhitektka Jona Rak Koceli in okoljevarstvenik Andrej Fider\u0161ek sta zdru\u017eila mo\u010di in zasnovala projekt Hi\u0161e brez odpadkov<\/a>, ki je v preteklem letu prejel odmevno nagrado platforme Novi evropski Bauhaus. <\/p>\n\n\n\n

Bistveno pri prehodu na bolj zeleno gradnjo je tudi to, da se sonaravne in nizkooglji\u010dne re\u0161itve ne zapirajo v slonoko\u0161\u010deni stolp in\u017eenirske vednosti in ne opirajo zgolj na visokotehnolo\u0161ke re\u0161itve. Veliko orodij, metod in materialov, ki bi nam omogo\u010dili zmanj\u0161evanje koli\u010dine gradbenih odpadkov, je pravzaprav \u017ee na voljo v na\u0161i neposredni okolici. Raz\u0161irjenost uporabe teh orodij in metod pa je stvar izmenjave znanj in pove\u010devanja dostopa do informacij. Gre za novo vernakularnost, za opolnomo\u010denje ter informiranje posameznika o sonaravnih mo\u017enostih, ki so \u017ee na voljo, in za celostno obravnavo vpra\u0161anj, na katera ve\u010dino odgovorov pravzaprav \u017ee poznamo.<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Kolumna je bila v raz\u0161irjeni obliki februarja 2022 prvotno objavljena v reviji Hi\u0161e v okviru stalne Kaj\u017eine kolumne.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Napisala: Ajda Bra\u010di\u010d<\/p>\n\n\n\n

Naslovna fotografija: Earthship, Wikipedija<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n
\n\t<\/a>\t\t
\n\t\t
\n\t\t\t\"\"\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\tNajbolj\u0161i med gradbeniki – za kak\u0161no ceno?\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\tLeeuwardenska deklaracija ka\u017ee pot, vendar pa je to pot nujno tudi prehoditi. Za za\u010detek s preusmerjanjem investicij v sonaravno gradnjo, prenovo in s tem povezano izobra\u017eevanje.\t\t<\/div>\n\t\t\t<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n
<\/div>\n<\/div><\/div>\n\n\n\n
<\/div><\/div>\n<\/div><\/div><\/div>\n