{"id":1634,"date":"2022-05-30T08:36:35","date_gmt":"2022-05-30T08:36:35","guid":{"rendered":"https:\/\/kajza.si\/?p=1634"},"modified":"2022-05-30T08:36:36","modified_gmt":"2022-05-30T08:36:36","slug":"leseni-podi-in-stropi","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kajza.si\/index.php\/2022\/05\/30\/leseni-podi-in-stropi\/","title":{"rendered":"Leseni podi in stropi"},"content":{"rendered":"\n
\n
\n

Leseni podi in stropi<\/h2>\n\n\n\n

ponedeljek, 30. maj 2022<\/p>\n\n\n\n

Nedavno se je na nas obrnil bralec, ki prenavlja starej\u0161o vilo z za\u010detka tridesetih let dvajsetega stoletja. V hi\u0161i je ve\u010dina elementov v originalnem stanju, bralec pa si \u017eeli ohraniti gradbeno substanco in stavbo prenoviti v ekolo\u0161kem duhu. Predvsem ga skrbijo lesene konstrukcije, denimo leseni stropi, zaradi katerih se je na nas obrnil po nasvet. Kaj so dejansko najprimernej\u0161i koraki, kadar se sre\u010damo z lesenimi medeta\u017enimi konstrukcijami, ki si jih \u017eelimo ohraniti?<\/p>\n\n\n\n

Leseni podi so ponavadi sestavljeni takole: masivni leseni tramovi podpirajo celotno medeta\u017eno konstrukcijo in so pogosto vidni s spodnje strani. Nanje so polo\u017eene deske, ki zapirajo prostor za pre\u010dne lege. Vmesni prostor med legami je zapolnjen z nasutjem \u2013 peskom in v\u010dasih me\u0161anico drugih materialov, tudi slame, na lege pa je zgoraj pritrjen lesen pod. V\u010dasih so se graditelji odlo\u010dili leseno medeta\u017eno konstrukcijo s spodnje strani za\u0161\u010dititi z ometom: v tem primeru je na tramove pritrjena trstika, \u010deznjo pa je nanesen omet. Da bi ocenili stanje tramov, moramo takrat del ometa odstraniti in preveriti, v kak\u0161nem stanju je glavna nosilna konstrukcija.<\/p>\n\n\n\n

Les je naraven material, zato je morda \u0161e nekoliko bolj logi\u010dno, da se bo z leti staral in propadal. Kljub temu so stara tesarska znanja prispevala k temu, da pravilno obdelan les v kakovostno zgrajenih stavbah vztraja \u017ee stoletja, ob tem pa ohranja svoje dobre konstrukcijske lastnosti. Ena izmed najbolj jasnih smernic za se\u010dnjo je to, da naj bo les posekan pozimi ob stari luni. Za dolgo\u017eivost lesa je pomembno tudi dobro su\u0161enje. \u010ce je bil les pravilno vgrajen in ni prihajal v neposredni stik z vodo, lahko tudi po ve\u010d sto letih ra\u010dunamo, da so njegove konstrukcijske lastnosti nespremenjene. Po\u0161kodbe in spremembe v lesu so navadno vidne: bodisi gre za trohnenje, ki se ga da enostavno opaziti, ali pa za \u0161kodljivce, kot so lesne gobe in \u017eu\u017eelke, ki na povr\u0161ini lesa pustijo jasne sledove.<\/p>\n\n\n\n

V starih stanovanjskih stavbah je edina medeta\u017ena konstrukcija pogosto tista med pritli\u010djem in podstre\u0161jem. Zaradi vala nepremi\u0161ljenih prenov v prej\u0161njem stoletju, pri katerih so ljudje pogosto uporabljali neprimerne sodobne materiale, je bilo na lesenih elementih konstrukcij povzro\u010dene veliko nepopravljive \u0161kode. Klasi\u010den primer tega je polaganje termoizolacije na zgornji strani lesene konstrukcije, zaradi katere ob stiku z neogrevanim podstre\u0161jem med izolacijo in lesom pride do kondenzacije, s tem pa do hitrega propadanja starega lesa zaradi kontinuiranega stika z vodo.<\/p>\n\n\n\n

V primeru, da opazimo nepopravljivo \u0161kodo na lesenih tramovih, ki predstavljajo glavno medeta\u017eno konstrukcijo, jih je najbolje zamenjati z replikami. V Sloveniji imamo nekaj izku\u0161enih izvajalcev, ki bodo znali pripraviti ustrezen dvojnih starega tramu in ga tudi primerno vgraditi. Pri tem bodo pazili tudi, da v preostalo leseno tkivo, ki je v stavbi zdr\u017ealo desetletja, z novim nadomestkom ne bodo vnesli novih \u0161kodljivcev, ki radi napadajo sve\u017e les in bi potencialno lahko po\u0161kodovali tudi zdrav star les.<\/p>\n\n\n\n

Sicer pa za vsakega izmed prej na\u0161tetih slojev medeta\u017ene konstrukcije dobro preveriti, v kak\u0161nem stanju je, in po\u0161kodovane dele zamenjati z ustreznimi replikami. Obstoje\u010d les lahko dodatno za\u0161\u010ditimo z impregnacijo s sredstvom za za\u0161\u010dito pred \u0161kodljivci. To je priporo\u010dljivo \u0161e posebno takrat, kadar je del konstrukcije \u017ee prizadet zaradi \u0161kodljivcev in bi se jih radi dokon\u010dno znebili.<\/p>\n\n\n\n

Sicer pa je na\u010drt, kako se lotiti prenove medeta\u017ene lesene konstrukcije, precej odvisen od tega, ali gre za konstrukcijo proti ogrevanemu ali neogravenemu prostoru (zaradi \u010desar se pojavlja vpra\u0161anje toplotne izolacije), in pa, ali bomo pri prenovi nad tak\u0161no konstrukcijo umestili mokri prostor (torej kuhinjo ali kopalnico). Pri izbiri primernega na\u010dina sanacije nam lahko svetuje arhitekt, mnogo informacij pa dobimo tudi pri proizvajalcih posameznih re\u0161itev za za\u0161\u010dito lesa, izolacij ali gradbenih sistemov.<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n
\n\t<\/a>\t\t
\n\t\t
\n\t\t\t\"\"\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\tHi\u0161ne gobe, neza\u017eelene sostanovalke\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\tGlive, ki se pogosto naseljujejo v notranjosti vla\u017enih stavb in lahko ogrozijo predvsem lesene elemente, skupaj imenujemo kar z doma\u010dim imenom hi\u0161ne gobe.\t\t<\/div>\n\t\t\t<\/div>\n<\/div>\n<\/div><\/div>\n\n\n\n
<\/div><\/div>\n<\/div><\/div><\/div>\n