{"id":1589,"date":"2022-05-10T10:27:11","date_gmt":"2022-05-10T10:27:11","guid":{"rendered":"https:\/\/kajza.si\/?p=1589"},"modified":"2022-05-10T10:27:13","modified_gmt":"2022-05-10T10:27:13","slug":"baam-arhitekti-pomembno-je-da-se-s-prenovo-ne-mudi-pretirano","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kajza.si\/index.php\/2022\/05\/10\/baam-arhitekti-pomembno-je-da-se-s-prenovo-ne-mudi-pretirano\/","title":{"rendered":"BAAM arhitekti: Pomembno je, da se s prenovo ne mudi pretirano"},"content":{"rendered":"\n
\n
\n

BAAM arhitekti: Pomembno je, da se s prenovo ne mudi pretirano<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

torek, 10. maj 2022<\/p>\n\n\n\n

Na Kaj\u017eina tri vpra\u0161anja o prenovi tokrat odgovarjajo Matej Pene\u0161, Andrej Zonta in Bla\u017e Jam\u0161ek iz biroja BAAM arhitekti. Prenova jih v njihovi arhitekturni praksi pogosto spremlja, k njej pa pristopajo analiti\u010dno, s spoznavanjem obstoje\u010dega stanja, in nato prakti\u010dno, z upo\u0161tevanjem \u017eelja in pri\u010dakovanj naro\u010dnikov. Da bi dosegli optimalno razmerje med vsemi dejavniki, ki zaznamujejo prenovo, se strinjajo pri BAAM, se nam pri procesu na\u010drtovanja ne sme muditi. <\/strong><\/p>\n\n\n\n

Zakaj je prenova dolgoro\u010dno vzdr\u017enej\u0161a opcija kot novogradnja?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Vpra\u0161anje, zakaj je prenova vzdr\u017enej\u0161a, seveda ponuja ve\u010d odgovorov. Dotaknili se bomo dveh: kulture grajenja in grajene krajine.<\/p>\n\n\n\n

Kultura grajenja: slovenska gradnja je bila tradicionalno pogosto namenjena ve\u010dim generacijam, zato je vse grajeno relativno kakovostno in iz materialov, ki so obstojni. Iz t.i. razvitega sveta lahko vidimo tudi popolno nasprotje tega principa – v ZDA, denimo, je zaradi kulture selitve stavbni fond grajen manj togo in trajnostno. S tem se obregnemo ob vedno bolj prisotno temo ekologije in s tem povezanega recikliranja, ki jo na\u0161 stanovanjski fond definitivno omogo\u010da in je zato vzdr\u017enej\u0161i.<\/p>\n\n\n\n

Drugi odgovor, ki se ponuja, pa je grajenje kulturne krajine. Predstavljajmo si hipoteti\u010dno hi\u0161o leta 2222: hi\u0161e bodo izdelane s 3D tiskalnikom, brez oblike in tekstur – zaradi VR \u010dipa, vgrajenega v na\u0161e o\u010desno zrklo, se bo izgled le teh prilagajal na\u0161emu po\u010dutju.  Takrat bodo hi\u0161e iz 70. let do\u017eivljali kot nekaj doma\u010dnega, lepega, usklajenega. Zato je pomembno, da se prenove izvajajo in ustvarjajo v skladu s \u010dasom, v katerem \u017eivimo.<\/p>\n\n\n\n

Prenova je pogosta tema v mnogih va\u0161ih projektih. Kateri so tisti najpogostej\u0161i posegi, s katerimi obstoje\u010d prostor prilagodite za sodobno bivanje?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Vsak objekt je mogo\u010de prilagoditi za sodobno bivanje. V\u010dasih pa objekta no\u010demo popolnoma prilagoditi. Takrat ocenimo, da obstoje\u010de stanje ponuja nekaj, kar je sicer manj funkcionalno, morda niti ne dosega dana\u0161njih standardov, a ohranja duh \u010dasa in zato lahko dose\u017eemo mo\u010dnej\u0161e kontraste, zanimivej\u0161e poudarke in druga\u010dno do\u017eivljanje prostora. Imeli smo primer hi\u0161e iz 70. let, kjer smo vhod prestavili v izrazito nizek prostor, a smo hkrati dnevno-bivalnega precej povi\u0161ali in ustvarili zanimiv kontrast. Podobno smo dosegli pri prenovi hotela Histrion, kjer se vi\u0161ina stropov v bazenskem delu stalno vi\u0161a in ni\u017ea. Omeniti gre tudi prenovo Doma\u010dije pod hrasti, kjer je kamnit prostor z lesenimi tramovi postal kuhinja z jedilnico in kot tak osrednji prostor, dnevno-bivalni prostor pa je manj\u0161i in v steklenem prizidku, ki se ga skoraj ne opazi – torej nekaj, \u010desar v novogradnji nikoli ne bi predlagali.<\/p>\n\n\n\n

Vsi ti posegi se seveda za\u010dnejo s temeljito analizo objektov, pa naj gre za zgodovino objekta, oson\u010denost, razporeditev prostorov, prostorske akte, sestave konstrukcij, sondiranje, itd.<\/p>\n\n\n\n

Kako v primerih, ko se lotevate <\/strong>p<\/strong>osega v stavbno dedi\u0161\u010dino, kot arhitekti i\u0161\u010dete ravnovesje med ohranjanjem in predelavo, med avtorskim pristopom in poudarjanjem obstoje\u010dega?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Praviloma imamo vedno te\u017eavo s ponotranjanjem kakovosti dedi\u0161\u010dine pri investitorjih. Investitorji ve\u010dkrat vidijo star objekt in si zami\u0161ljajo popolnoma novo, tipsko zgodbo prenove. Pri objektih, ki datirajo 100 in ve\u010d let nazaj, je zaradi njihovega zna\u010daja to manj pogosto, saj je tak\u0161na predelava prakti\u010dno nemogo\u010da. Pri mlaj\u0161ih objektih pa je ta problematika ve\u010dja. Zato je zelo pomembno, da se s prenovami ne mudi pretirano. Zahtevajo \u010das, da investitor razume, da je sled \u010dasa kvaliteta. Da z novogradnjo take zgodbe ve\u010dkrat ni mogo\u010de dose\u010di. Da je to, da se nekje vidi kos originalne opeke, lahko zgodba, ki jo pove svojim obiskovalcem. Da lahko kos kamna, ki ga je praded uporabljal za stranico kompostnika, postane elegantna stopnica v hi\u0161o.<\/p>\n\n\n\n

Razmerje med avtorstvom in obstoje\u010dim je tudi sicer zelo subjektivno – je iskanje ravnovesja, ki pa je vedno dobrodo\u0161lo. Graditi novo zgodbo na obstoje\u010di ustvarja plasti \u010dasa, plasti spomina in to ima svojo vrednost. V Sloveniji je varuh dedi\u0161\u010dine ZVKDS, ki je (preve\u010d) prisoten prakti\u010dno v vsaki vasi. A opa\u017eamo, da so, \u010de je utemeljitev in predstavitev projekta kakovostna, vedno bolj kreativno naravnani, kar pozdravljamo in nas veseli.<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

BAAM arhitekti: https:\/\/baam.si\/<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n
\n\t<\/a>\t\t
\n\t\t
\n\t\t\t\"\"\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\tMaja Stamenkovi\u0107: Pri prenovi ni vnaprej napisanega recepta\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\tMaja Stamenkovi\u0107 je arhitektka mlaj\u0161e generacije, ki jo poznamo predvsem po dovr\u0161enih projektih prenove me\u0161\u010danskih stanovanj, poslovnih in galerijskih prostorov. Pri svojem delu pogosto izpostavlja zgodovinske elemente, na katere naleti med prenovo, in jih uporablja skulpturalno, dopolni pa jih s sodobnimi umetni\u0161kimi deli. \t\t<\/div>\n\t\t\t<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n
<\/div>\n<\/div><\/div>\n\n\n\n
<\/div><\/div>\n<\/div><\/div><\/div>\n