{"id":1407,"date":"2022-03-25T07:37:18","date_gmt":"2022-03-25T07:37:18","guid":{"rendered":"https:\/\/kajza.si\/?p=1407"},"modified":"2022-03-27T07:51:11","modified_gmt":"2022-03-27T07:51:11","slug":"matevz-francic-pri-prenovi-smo-lahko-tudi-zelo-svobodni-radikalni","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kajza.si\/index.php\/2022\/03\/25\/matevz-francic-pri-prenovi-smo-lahko-tudi-zelo-svobodni-radikalni\/","title":{"rendered":"Matev\u017e Fran\u010di\u010d: \u00bbPri prenovi smo lahko tudi zelo svobodni, radikalni\u00ab"},"content":{"rendered":"\n
\n
\n

<\/p>\n\n\n\n

Matev\u017e Fran\u010di\u010d: \u00bbPri prenovi smo lahko tudi zelo svobodni, radikalni\u00ab<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

petek, 25. marec 2022<\/p>\n\n\n\n

Arhitekt Matev\u017e Fran\u010di\u010d je \u010dlan ekipe v prodajno-projektantskem salonu id:doma, z leti pa je postal prepoznaven predvsem po kakovostnih prenovah stanovanjskih objektov. Ti projekti so razpr\u0161eni po skoraj vseh slovenskih pokrajinah, ne glede na trenutno lokacijo pa jih odlikuje posluh za lokalni kontekst in zavidljiva mera drznosti. Od Gori\u0161kih Brd do Gori\u010dkega, od romanti\u010dne ru\u0161evine pod Krnom do urbane osve\u017eitve hotela Zlata ladjica v samem sredi\u0161\u010du Ljubljane \u2013 Matev\u017e je mnenja, da prenova ne ponuja ni\u010d manj mo\u017enosti za arhitekturni izraz kot novogradnja, obenem pa je lahko njena arhitekturna vrednost za kon\u010dnega uporabnika mnogo ve\u010dja.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

V tvoji projektantski praksi je prenova nekak\u0161na rde\u010da nit. Te je \u017ee od \u0161tudija dalje vleklo v to smer?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Res je, prenova me spremlja \u017ee nekaj \u010dasa. V povezavi s salonom id:doma sem snoval veliko interierjev in interier ima \u017ee sam po sebi precej opraviti s prenovo. Ljudje se veliko pogosteje odlo\u010dajo za prenovo interierja kot pa za novogradnjo. V tem pogledu je morda zanimiv projekt prenove doma\u010dije v Gori\u0161kih Brdih, ki se je za\u010del prav s prenovo kuhinje, potem pa se je zaradi dobrega sodelovanja z naro\u010dniki raz\u0161iril na prenovo celotne doma\u010dije. Prek prenove kuhinje sem pred \u010dasom pri\u0161el tudi do prenove krasnega stanovanja na Ribjem trgu v Ljubljani, zaradi katerega smo kasneje dobili projekt prenove Zlate ladjice. V velikem projektu na Gori\u010dkem, kjer smo s prijatelji in sodelavci investirali v prenove sosednjih kmetij, se je za\u010delo podobno, najprej z majhnimi posegi, potem pa je zadeva zrasla v to, kar Kri\u017eevci predstavljajo danes.<\/p>\n\n\n\n

Z dobrim delom in kakovostnimi referencami se stvari nekako veri\u017eijo. Nikdar se nisem videl kot \u010dlovek, ki se bo na vsak na\u010din ukvarjal s prenovo, vendar je o\u010ditno to v meni. Z velikim veseljem se lotim vsakega novega projekta, zelo rad odkrivam, kaj bo prenova prinesla. Pri prenovah je namre\u010d glavno prav to, da prepozna\u0161 in razlo\u010di\u0161, kaj je vredno ohranjati in \u010desa ne. Tisto, kar prepozna\u0161 kot dobro poudari\u0161, ostalo pa odstrani\u0161.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"
Prenova stanovanja na Ribjem trgu, foto: Janez Puk\u0161i\u010d<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Prav v zvezi z doma\u010dijo v Brdih sem si zabele\u017eila vpra\u0161anje, ki se dotika presoje med ohranjanjem in odstranjevanjem. Tam ste namre\u010d podrli borja\u010d, kar je zelo drasti\u010den poseg, nad katerim bi se marsikdo verjetno zgrozil. A v tem projektu deluje smiselno.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Res je, za marsikoga je to morda svetoskrunsko. Borja\u010d je bil dejansko podrt zaradi la\u017eje gradbene izvedbe prenove. Na koncu sem investitorje uspel prepri\u010dati, da nima nobenega smisla, da ga postavimo nazaj. Sam opa\u017eam, da sem z leti postal bistveno bolj radikalen \u2013 v\u010dasih se mi je zdelo, da moram ohranjati \u010disto vse, potem pa sem ugotovil, da ima ohranjanje za vsako ceno zelo omejen smisel. Ko prenavlja\u0161 obstoje\u010de staro tkivo, stavbam velikokrat povsem spremeni\u0161 namembnost. Zamenja se raba, zamenjajo se komunikacije v objektu, spemeni se tloris \u2026 Ob tem veliko stvari izgubi smisel, ki so ga nosile do tedaj. Za nov na\u010din bivanja, ki je danes bistveno druga\u010den kot pred stoletji, so potrebni druga\u010dni prijemi, druga\u010dni prostori. Borja\u010d v tem primeru ni imel ve\u010d nobenega smisla, kakovost bivanja pa je brez njega mnogo vi\u0161ja.<\/p>\n\n\n\n

Navadil sem se tudi razlikovati med tem, kaj je spomenik in kaj zgolj stara hi\u0161a. Pri obdelavi stare hi\u0161e, zapu\u0161\u010dine pretekle stavbne kulture, si seveda lahko privo\u0161\u010dimo bistveno ve\u010d svobode. V resnici delamo le z gradbenim materialom, ki je \u017ee na lokaciji, in s splo\u0161nim vzdu\u0161jem ali atmosfero. To je v resnici vse. V tujini je mnogo bolj pogosta praksa popolnih sprememb starih objektov, na katerih arhitekti pustijo premi\u0161ljen in dovr\u0161en odtis sodobnega \u010dasa. \u010ce pa je nek objekt prepoznan kot spomenik, se ga je seveda treba lotiti druga\u010de.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"
Doma\u010dija v Brdih, foto: Mateja Ko\u0161ir<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Pri nas imamo res veliko starih stavb, ki niso za\u0161\u010ditene, pa se z njimi nih\u010de ne ukvarja. Mislim, da \u0161e nimamo pravega odnosa do prenove, da morda niti ne vemo, da lahko poseg v staro hi\u0161o ponudi tudi zelo kakovostno bivanje.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Stra\u0161no je, da stavbna dedi\u0161\u010dina izginja pred na\u0161imi o\u010dmi. S tem pa izginja tudi na\u0161a identiteta in identiteta krajine. Prav zdaj prenavljamo kmetijo na Turjaku, ki je za\u0161\u010ditena kot stavbna dedi\u0161\u010dina, vendar bo prenova precej sodobna. Ohranili bomo tisto, kar \u0161\u010ditijo pri ZVKD, tisti del, ki pa ni za\u0161\u010diten, bomo reinterpretirali na povsem sodoben na\u010din. Na koncu bo to sodobna hi\u0161a, prilagojena za sodoben na\u010din bivanja, ki pa bo ponudila ve\u010d kot bi lahko katerakoli novogradnja. Pri prenovi ni treba biti tako zabit. Mislim, da je prav to prava beseda \u2013 zabitost. Gre za oklepanje nekih prepri\u010danj, ki nimajo nikakr\u0161nega smisla. \u010ce bi ljudje razumeli, da si lahko pri rokovanju s stavbno dedi\u0161\u010dino privo\u0161\u010dijo dobr\u0161no mero svobode, \u010de le ima\u0161 za to ob\u010dutek, bi bilo prenov mnogo ve\u010d. Tako pa prevladuje prepri\u010danje, da se s stavbo ne da ni\u010d narediti, \u010de je za\u0161\u010ditena … To ni res. Tudi na ZVKD so naklonjeni posegom, dokler upo\u0161teva\u0161 njihove smernice in priporo\u010dila.<\/p>\n\n\n\n

Tvoji projekti prenov so razpr\u0161eni po vsem ozemlju Slovenije. Ali je razlika med sodelovanjem z razli\u010dnimi izpostavami ZVKD?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Pohvaliti moram ljubljansko izpostavo, s katerimi vedno krasno sodelujemo. Zelo so profesionalni, sodobni in odprti. Zlata ladjica, denimo, je bila res velika prenova in Zavod je bil do nje zelo odprt. Pri oblikovanju fasade na ju\u017eni trg smo skupaj pri\u0161li do, vsaj po mojem mnenju, res fantasti\u010dne in drzne re\u0161itve. Pogoj ZVKD je bilo oblikovanje t. i. zelene fasade z rastjem, kar je bil ostanek nekaterih prej\u0161njih idej na tem prostoru. Prav tako so bili pri oblikovanju upo\u0161tevani vsi urbanisti\u010dni parametri MOL. Nastala je reinterpretacija balkona, ki je skrajno druga\u010dna od vsega, kar vidimo v Ljubljani, hkrati pa lahko na drugem bregu Ljubljanice vidimo balkone iz zelo druga\u010dnega \u010dasa, ki so v dialogu z na\u0161im posegom. Seveda smo si to lahko privo\u0161\u010dili, ker ta fasada ni bila za\u0161\u010ditena \u2013 hi\u0161a je namre\u010d prej stala v nizu, tako da je bila ju\u017ena fasada naslonjena na sosednjo hi\u0161o.<\/p>\n\n\n\n

Je razlika med prenovo majhnega stanovanjskega objekta za samostojnega investitorja in veliko prenovo, kot je bila Zlata ladjica?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Nekaj razlik je gotovo, predvsem na primer pri upo\u0161tevanju pogojev ki sledijo iz po\u017earni varnosti, ki pri objektih tipa Zlata ladjica definirajo precej re\u0161itev. Sicer pa je postopek v samem jedru enak.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Zlata ladjica, foto: Miran Kambi\u010d<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
ju\u017ena fasada Zlate ladjice<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Ali misli\u0161, da bi bilo treba zasebne investitorje z omejenimi financami spodbujati, da katero izmed del pri prenovi opravijo tudi sami?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Finance so vedno omejene, ne glede na to, za kak\u0161nega investitorja gre. Seveda bi lahko ljudi spodbudili k izobra\u017eevanju o tehnikah prenove. Predvsem pa se mi zelo pomembno, da ljudi ozavestimo o vzdr\u017eevanju. V Italiji, denimo, ljudje ob menjavi dotrajanih oken na starih hi\u0161ah nikdar ne bodo pomislili, da bi vgradili eno okno, ki je druga\u010dno od vseh ostalih. Kakor tudi ne pomislijo na to, da bi zasteklili balkon v ve\u010dstanovanjski stavbi. Ali pa da bi s stiroporjem prekrili zgodovinsko fasado (recimo s secesijsko ali art dekojevsko \u0161tukaturo). Gre za osnoven odnos do dedi\u0161\u010dine in odnos do lepega. Tega bi se morali lotiti strukturno, z izobra\u017eevanjem..<\/p>\n\n\n\n

Morda se usmeriva \u0161e malce bolj proti posameznim projektom. \u010ce se ne motim, si lastnik stare kmetije pod Krnom?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Tako je. To je projekt, ki pravzaprav \u0161e \u010daka na prenovo, saj mi je v\u0161e\u010d prav tak\u0161en, kot je. Gre za nekak\u0161no angle\u0161ko romanti\u010dno ru\u0161evino, uporabljam pa jo kot zidan \u0161otor. Stra\u0161ansko lepo je tam, ker je tako divje. Tam je vedno ti\u0161ina. Gre za popoln pobeg od mestnega vsakdana. Imam tudi vrt, kjer je vedno dobra letina, \u010de je ne pojedo zajci.<\/p>\n\n\n\n

Tja verjetno hodi\u0161 le poleti?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Ja, pozimi je hi\u0161a prakti\u010dno nedostopna. Vendar pa ima vse, kar \u010dlovek potrebuje za nekajtedensko skromno bivanje \u2013 \u0161tedilnik na plin, vodo iz izvira, lastno zalogo zelenjave, nekaj dobrih knjig.<\/p>\n\n\n\n

Vendar lahko na ta na\u010din objekt seveda uporablja\u0161 le sam. Verjetno je tudi malce nevarno. \u010ce bi lahko, bi objekt zadr\u017eal v stanju, v kakr\u0161nem je zdaj. Vendar pa se proces ru\u0161enja in razpadanja nadaljuje, zato bo stavbo neko\u010d treba prenoviti. Moral bi sanirali konstrukcijo, zamenjati streho, narediti betonski venec itd. Za zdaj mi zares ustreza tako, kot je. V vsakdanjem \u017eivljenju v mestu smo dele\u017eni vsega udobja in razko\u0161ja, v hi\u0161i pod Krnom pa tega ni. Tam si sam z gorami, vremenom, s hrano, ki jo ima\u0161, in z ognjem, ki je ali pa ga ni.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"
Pod Krnom, foto: Matev\u017e Fran\u010di\u010d<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Kompleks na Gori\u010dkem morda pozna ve\u010d bralcev, saj gre za res velik in \u017eiv projekt, ki se ves \u010das razvija. Kako je pravzaprav pri\u0161lo do njega?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Gre za gru\u010do kmetij v vasi Kri\u017eevci, kjer smo lastniki znanci, prijatelji, sorodniki. Prvo kmetijo je kupil sodelavec \u2013 \u0161lo je za dve cimpra\u010di in velik gospodarski objekt, ki smo ga prenovili v osrednji bivalni prostor. Kasneje je sosednjo hi\u0161o kupil moj o\u010de in tam sem nato jaz nadaljeval s prenovo. Zdaj sem kupil \u0161e sosednjo hi\u0161o, ki jo bomo tudi prenovili. Eno od bli\u017enjih hi\u0161 v stanju ru\u0161evine pa je kupil \u0161e eden izmed sodelavcev, tako da nastaja prava vas vzorno obnovljenih hi\u0161ic.<\/p>\n\n\n\n

Rde\u010da nit prenove vseh objektov je ohranjanje kakovostnih zgodovinskih arhitekturnih elementov, materialov in gradbenih tehnik in reinpretacija zgodovinskih objektov na sodoben na\u010din. Ohranjen je tudi karakter samih stavb: cimpra\u010de, ki so bili praviloma bivalni objekti, so temnej\u0161e in introvertirane, kakr\u0161ne so bile neko\u010d, in so namenjene spanju in odmiku. Dana\u0161nji bivalni prostori pa so urejeni v nekdanjih gospodarskih poslopjih, ki so odprta, svetla in povsem sodobna.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Prenova kmetije na Gori\u010dkem, foto: Matev\u017e Fran\u010di\u010d<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Projekt se je za\u010del \u017ee pred ve\u010d kot desetletjem. Danes se o prenovi, o sonaravni gradnji, o pomenu uporabe obstoje\u010dih gradbenih materialov veliko ve\u010d pi\u0161e \u2013 zdi se mi super, da ste na Gori\u010dkem \u017ee takrat implementirali tak\u0161ne re\u0161itve, recimo recikla\u017eo apnenih ometov in podobne re\u010di.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Pri nas je bila zelo dolgo v veljavi doktrina, da je treba staro hi\u0161o za vsako ceno podreti in postaviti novo, saj naj bi se prenova ne izpla\u010dala. Ta doktrina je \u0161e vedno zelo \u017eiva – ampak bistveno manj kot neko\u010d, saj se, kot pravi\u0161, o tem bistveno ve\u010d govori, izobra\u017euje, nenazadnje pa imamo tudi vedno ve\u010d primerov dobre prakse. Ljudje po\u010dasi za\u010denjajo razumeti, da veliko la\u017eje in ceneje pride\u0161 do prese\u017ene arhitekturne vrednosti, \u010de se odlo\u010di\u0161 za prenovo kot pa za novogradnjo. \u010ce \u017eeli\u0161 danes postaviti nekaj, kar bo imelo podobno arhitekturno vrednost kot ista stvar pred sto leti, bo to veliko dra\u017eje.<\/p>\n\n\n\n

Dolgoro\u010dno je prenova torej pravilna odlo\u010ditev tudi v ekonomskem smislu?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

MIslim, da je – \u010de seveda ni na\u0161 cilj, da bi \u017eiveli v stiroporastih kockah brez detajlov.<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n

Pogovarjala se je Ajda Bra\u010di\u010d<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Portret: Luka Pajntar<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n
\n\t<\/a>\t\t
\n\t\t
\n\t\t\t\"\"\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\tMeta Kutin: V \u010dlove\u0161ki naravi je, da poskusimo uporabiti to, kar \u017ee obstaja\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\tBernard Tschumi je zapisal, da arhitekturo dolo\u010dajo tako njeni zidovi kot tudi dogodki, ki jim je pri\u010da. Vsak prostor, vsak kos pohi\u0161tva je lahko vreden ohranjanja, \u010de v njem prepoznamo nekaj, \u010demur pripi\u0161emo vrednost kot posamezniki ali kot skupnost. \t\t<\/div>\n\t\t\t<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n
<\/div>\n<\/div><\/div>\n\n\n\n
<\/div><\/div>\n<\/div><\/div><\/div>\n