{"id":1399,"date":"2022-03-23T10:56:47","date_gmt":"2022-03-23T10:56:47","guid":{"rendered":"https:\/\/kajza.si\/?p=1399"},"modified":"2022-03-23T11:00:37","modified_gmt":"2022-03-23T11:00:37","slug":"pod-drobnogledom-tavcarjev-dvor","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kajza.si\/index.php\/2022\/03\/23\/pod-drobnogledom-tavcarjev-dvor\/","title":{"rendered":"Pod drobnogledom: Tav\u010darjev dvor"},"content":{"rendered":"\n
\n
\n

Pod drobnogledom: Tav\u010darjev dvor<\/h2>\n\n\n\n

sreda, 23. marec 2022<\/p>\n\n\n\n

V tr\u0161kem sredi\u0161\u010du Re\u010dice ob Savinji stoji enonadstropna stavba, po njenem lastniku in prepoznavnem krajanu, \u0161kofu Janezu Tav\u010darju, imenovana Tav\u010darjev dvor. Ob\u010dina Re\u010dica ob Savinji si \u017ee desetletja prizadeva zbrati sredstva za obnovo in za\u010deti z deli, vendar pa je zaradi neuspe\u0161nosti na javnih razpisih stavba \u0161e vedno ogro\u017eena. Tav\u010darjev dvor je bil kot kulturni spomenik za\u0161\u010diten leta 1987.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Foto: Ob\u010dina Re\u010dica ob Savinji<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Kamniti dvor, sezidan v 16. stoletju, je leta 1590 od predhodnega, verjetno prvega lastnika Janeza Jurija Hurnusa, kupil \u0161kof Janez Tav\u010dar. V nem\u0161kih prodajnih papirjih se stavba od tedaj pojavlja kot ‘Tautscher Hof’. Janez Tav\u010dar, sicer po rodu iz \u0160tanjela, je zaslu\u017een tudi za to, da je Re\u010dica ob Savinji dobila tr\u0161ki naziv in s tem dolo\u010dene ugodnosti. V kraju sicer ni prebival \u2013 tudi po tem, ko je leta 1580 postal ljubljanski \u0161kof, je svoje delo pove\u010dini opravljal z rezidence v Gornjem gradu. \u0160kof Tav\u010dar je hi\u0161o po petih letih uporabe predal svojemu bratrancu Ga\u0161perju, ki isto\u010dasno prevzel tudi upravljanje bli\u017enjega gradu Rudenek, v rokah rodbine Tav\u010dar pa je ostala vse do smrti njene zadnje predstavnice Ur\u0161ule Tav\u010dar leta 1885. Ur\u0161ula je umrla brez naslednikov, bila pa je znana dobrotnica sirot in revnih otrok. O njej in njenih prigodah z okoli\u0161kim prebivalstvom kro\u017ei tudi nekaj legend \u2013 eno izmed njih, ki govori o tem, kako so nabriti lokalni mladeni\u010di na vrh senika spravili njen voz, nato pa \u0161e krave, od tam pa jih je re\u0161evala cela vas, je zapisal Jo\u017ee Tlaker ob svojem popisovanju zgodovine Re\u010dice ob Savinji.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Foto: Ob\u010dina Re\u010dica ob Savinji<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Leta 1799 je v Re\u010dici izbruhnil strahovit po\u017ear, ki pa ga je Tav\u010darjev dvor zaradi odmaknjenosti od najo\u017ejega sredi\u0161\u010da trga in robustne kamnite konstrukcije pre\u017eivel brez huj\u0161ih posledic. Sicer je v dolgih stoletjih uporabe, predvsem po prehodu iz lastni\u0161tva rodbine Tav\u010dar, dvor do\u017eivel ve\u010d prezidav in dozidav, pa tudi prebojev in prilagoditev fasade. Na tej brez te\u017eav razlo\u010dimo \u0161tevilne posege, ki ne ustrezajo izvirnemu stanju. Od prvotne renesan\u010dne zasnove sta danes ostala le \u0161e oba kamnita portala in pa osamljena obokana difora na zadnji fasadi \u2013 njen simetri\u010dni par na drugi strani fasade je bil s\u010dasoma zazidan. Izginile so tudi renesan\u010dne poslikave na fasadi, ki bi jih le ste\u017eka ustrezno restavrirali. Ob\u010dina je pred \u010dasom naro\u010dila konservatorski na\u010drt, ki pa predvideva ustrezno sanacijo in skrb za vse stavbno pohi\u0161tvo. Notranja zasnova objekta je po vi\u0161ini razdeljena na dva programska dela, izmed katerih je levi namenjen shranjevanju in delu, desni pa bivanju. Na levi se vrstijo kleti, ka\u0161\u010de in shrambe, na desni pa kuhinja, kamre in spalni prostoru. Podstre\u0161je je bilo namenjenu su\u0161enju pridelkov.<\/p>\n\n\n\n

V dvajsetem stoletju je Tav\u010darjev dvor nekaj \u010dasa slu\u017eil kot stanovanjska hi\u0161a in iz tega obdobja v resnici izvira najve\u010d neprimernih posegov in degradacij objekta, kot so zazidave odprtin, novi preboji, odstranjevanje kamnitih detajlov ipd. Po letu 1987, ko je bil objekt spomeni\u0161ko za\u0161\u010diten, se je odnos do njega spremenil, vendar pa denarja za povra\u010dilo v preteklo stanje ali vsaj za zaustavitev propadanja ni bilo. Od zasebnega lastnika, ki je spodnji del hi\u0161e znova oddajal kot stanovanje, je Ob\u010dina Re\u010dica ob Savinji objekt odkupila leta 2009. V svojih prizadevanjih, da bi za kraj zgodovinsko in simbolno pomembno stavbo ohranili, so razmi\u0161ljali \u017ee o ve\u010d scenarijih, od obnove po fazah do sodelovanja z zasebnimi investitorji. Slednje pa, je pred \u010dasom poro\u010dal portal MMC, obveznosti, ki naj bi jih prina\u0161ala spomeni\u0161ka za\u0161\u010dita, pogosto odvrnejo. Vsekakor bi z nekoliko ve\u010d spretnosti pri pogajanju in ob bolj sistemati\u010dnem ozave\u0161\u010danju in izobra\u017eevanju investitorjev, da sodelovanje z Zavodom za varstvo kulturne dedi\u0161\u010dine \u0161e ne pomeni, da je stavba obsojena na stagnacijo. Ohranitev zgodovinskih detajlov in elementov, ki jih je stroka prepoznala kot stavbno dedi\u0161\u010dino, pa objektu prinese dodano vrednost, ki bo investicijo povrnila u\u010dinkoviteje in hitreje kot novogradnja.<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n

Viri: <\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n

<\/p>\n

<\/p>\n

https:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Janez_Tav%C4%8Dar_(%C5%A1kof)<\/p>\n

<\/p>\n\n\n\n<\/p>\n

http:\/\/www.eheritage.si\/cont\/digital.aspx?ID=KDG_0001509_REPFJVNPUPKZVDYYDXWHYHLBRQGFWJ<\/p>\n

\n\n\n\n<\/p>\n

https:\/\/www.obcina-recica.si\/objava\/65500<\/p>\n

\n\n\n\n<\/p>\n

http:\/\/www.studio-modul.si\/sl\/projekt-1273\/<\/p>\n

\n\n\n\n<\/p>\n

https:\/\/www.rtvslo.si\/kultura\/dediscina\/prenova-renesancnega-tavcarjevega-dvora-je-zal-prevelik-financni-zalogaj-za-obcino\/<\/p>\n

\n\n\n\n<\/p>\n

https:\/\/www.mojmojster.net\/clanek\/1599\/renesancni_tavcarjev_dvor_caka_na_ponovno_rojstvo<\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

\n<\/div><\/div>\n\n\n\n

<\/div><\/div>\n<\/div><\/div><\/div>\n\n\n\n
<\/div><\/div>\n\n\n\n\n\n

<\/p>